Na direktorico ZD Ljubljana, ki jo podpira Janković, novela zakona ne vpliva

Po noveli zakona o zdravstveni dejavnosti so vsem direktorjem in strokovnim direktorjem 21. avgusta prenehala veljati dovoljenja za delo pri drugih izvajalcih oz. pri koncesionarjih in zasebnikih. A videti je, da zakon tudi v tem primeru ne velja za vse enako - člani sveta Zdravstvenega doma Ljubljana so na današnji seji namreč soglasno ugotovili, da novela zakona ne vpliva na že izdana soglasja za dopolnilno delo direktorice ZD Ljubljana Antonije Poplas Susič v Zdravstvenem zavodu Multimedicus, ki je kot nosilec koncesije del mreže javne zdravstvene službe.

Že od 21. avgusta smo mediji - pa tudi njeni pacienti - čakali, kakšna bo odločitev direktorice ZD Ljubljana Antonije Poplas Susič. Direktorica ZD Ljubljana namreč opravlja delo tudi v svojem Zdravstvenem zavodu Multimedicus - novela zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) pa določa, da tri mesece po začetku veljave zakona vsem direktorjem in strokovnim direktorjem prenehajo veljati dovoljenja za delo pri drugih izvajalcih oz. pri koncesionarjih in zasebnikih. Dodatno delo lahko opravljajo po podjemnih pogodbah, in sicer samo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu.

Župan Zoran Janković, ki velja za podpornika Poplas Susičeve, je na torkovi novinarski konferenci dejal, da bo počakal na sejo zavoda in na njihovo odločitev. Izjavil je tudi, da se bodo držali zakona in tega, kar zakon dovoljuje. »Meni pa res ni treba nič dat do 20. avgusta, jaz bom svoje mnenje povedal na naslednji tiskovni konferenci,« se je odzval na pripombo, da je rok potekel že 21. avgusta. Na današnji seji so člani sveta Zdravstvenega doma Ljubljana soglasno ugotovili, da »novela zakona o zdravstveni dejavnosti ne vpliva na že izdana soglasja za dopolnilno delo direktorice ZD Ljubljana Antonije Poplas Susič v Zdravstvenem zavodu Multimedicus, ki je kot nosilec koncesije del mreže javne zdravstvene službe.«

Janković je že pred časom opozoril, naj se ZD Ljubljana in direktorico pusti čisto na miru

Spomnimo, Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ministrstva za zdravje je decembra 2022 izdal sklep o začetku izrednega upravnega nadzora v ZD Ljubljana, napovedali so, da bodo nadzor opravili tudi v Zdravstvenem zavodu Multimedicus - želeli so namreč ugotoviti razloge za slabo poslovanje javnega zavoda.

Nekdanji minister Danijel Bešič Loredan je takrat - poleg podatka o izgubi - navedel tudi podatke, da je bilo na območju ZD Ljubljana leta 2018 19.284 oseb brez izbranega osebnega zdravnika, leta 2022 pa že 31.341. Poplas Susičeva je funkcijo direktorice prevzela leta 2021. Kot je takrat spomnil Bešič Loredan, so ob njenem imenovanju predstojniška mesta zapustili praktično vsi zdravniki, z izjemo vodje SNMP. Njen zavod Multimedicus je imel dve koncesiji Mestne občine Ljubljana, laboratorij pa so ugodno najemali od ZD Ljubljana. Direktorica je bila po njegovih besedah 20-odstotno zaposlena v svojem zavodu, kjer je opravljala zdravniško delo.

Kot smo izvedeli včeraj v 24ur oz. kot je prvi poročal portal Info360, v njeno zasebno ambulanto hodi tudi nekdanji minister Dušan Keber, ki je eden najglasnejših preganjalcev 'dvoživk'. »Sedaj pač pregledujemo statuse vseh direktorjev. Veste, da vsega ne moremo pregledati v enem dnevu,« je v torek za 24ur komentirala ministrica Valentina Prevolnik Rupel.

Če se vrnemo v leto 2022 - Bešič Loredan je takrat javno povedal, da ga je ljubljanski župan prijazno opozoril, naj ZD Ljubljana in direktorico pusti čisto na miru. Nekdanji minister je kljub temu šel v akcijo, ki pa se je bolj klavrno končala. Manj kot tri tedne kasneje se je Bešič Loredan opravičil Jankoviću - in to dvakrat. 

Določbo zakona je treba spoštovati, tudi če je sumljive ustavne skladnosti

Kot so sklenili člani sveta zavoda ZD Ljubljana, novela ne posega v izdana soglasja za dopolnilno delo. Pa to res drži? Z vprašanjem smo se obrnili na prof. dr. Rajka Pirnata s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bil še pred sprejetjem novele do nje zelo kritičen. Večkrat je opozoril, da novela vsebuje številne prepovedi, omejitve in posege v ustavne pravice zdravstvenih delavcev, kar po njegovem prepričanju odpira vprašanja o ustavnosti zakona. Kar se tiče našega vprašanja pa je opozoril na zadnji stavek odstavka, ki ga najdemo v 46. členu ZZDej: »Ne glede na prvi, drugi in tretji stavek tega odstavka direktorjem javnih zdravstvenih zavodov in strokovnim direktorjem oziroma strokovnim vodjem javnih zdravstvenih zavodov v treh mesecih od uveljavitve tega zakona po samem zakonu prenehajo veljati soglasja za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalec zdravstvene dejavnosti iz 53.b člena zakona.«

Ta določba je po njegovih besedah precej jasna, zato ne ve, kako bi si jo lahko razlagali drugače. Bi se ta določba lahko nanašala samo na tista soglasja, ki so bila po uveljavitvi tega zakona? Pirnat meni, da v zakonu ni tako zapisano. »Je pa res, da je vprašanje, ali ni tu vsebovana kakšna ustavna prepoved retroaktivne veljavnosti. Ampak kljub temu se ne more nekdo kar odločiti, da zakona ne bo upošteval, moral bi iti na Ustavno sodišče,« je komentiral Pirnat in dodal, da bi bilo drugačno razumevanje - kot da se prenehanje nanaša na dovoljenja, ki so veljala ob uveljavitvi tega zakona - nenavadno.

»Je pa drugo vprašanje, ali ni ta določba, kot tudi še mnoge druge v tem zakonu, neustavna,« je dejal in opozoril na učinek neprave retroaktivnosti - kar pomeni, da poseže v že pridobljene pravice z učinkom za naprej. »Upal bi si argumentirati, da je ta določba sumljive ustavne skladnosti,« je dejal in dodal, da to še ne pomeni, da je ni treba upoštevati; treba jo je upoštevati in izpodbijati pred Ustavnim sodiščem. Pirnat bi od sveta ZD Ljubljana pričakoval jasno pravno argumentacijo, ki bi razjasnila vse te dileme.

Dvojna merila? Komljanec pravi, da sam spoštuje zakon

Zaradi novele zakona o zdravstveni dejavnosti, po kateri so direktorjem javnih zdravstvenih zavodov 21. avgusta prenehala veljati soglasja za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu, je avgusta odstopil direktor ZD Izola dr. Evgenij Komljanec, direktor je bil več kot 21 let. »Glede na navedeno tudi zame, po samem zakonu, 21. avgusta preneha veljati soglasje za opravljanje dopolnilnega dela v Zasebnem zdravstvenem zavodu Orthodontio, zaradi česar žal nimam druge izbire, kot odstop z mesta direktorja. V ZZZ Orthodontio namreč kot zdravnik specialist čeljustne ortopedije skrbim za zdravljenje večjega število pacientov, katerih zdravstvene obravnave trenutno ne more nihče prevzeti, z morebitno prekinitvijo pa bi pri pacientih lahko prišlo do negativnih zdravstvenih posledic,« je zapisal. Glede aktualnega dogajanja je komentiral, da je sam jasno razumel zakon, pa tudi zdravstveni inšpektor mu ga je julija prišel pojasnit. »Jaz sem na prvem mestu specialist čejustne in zobne ortopedije. Z veseljem sem 23 let vodil ZD Izola. Zgodba je končana, ker spoštujem zakon in se mi niti ne zdi slab - če bi imeli 30 odstotkov več zdravnikov,« nam je povedal Komljanec.