Nataša Pirc Musar spet ni upoštevala Golobovih želja

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes v parlament poslala predloge za imenovanje treh novih ustavnih sodnikov, varuhinje človekovih pravic in guvernerja Banke Slovenije. Zanimivo je predvsem, da pri predlogu za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja spet ni upoštevala predloga koalicijskih Svobode in Levice, ki sta bili bolj naklonjeni imenovanju nekdanjega člana uprave NKBM Mateja Falatova.

Koalicijski favorit v konfliktu interesov

V koaliciji so ob zadnjih posvetovanjih pri predsednici republike kot možna kandidata izpostavljali tudi viceguverjenrja Marka Pahorja in Dolenca. A njihov favorit je bil Falatov, ki naj bi bil po pisanju N1 tudi prva izbira finančnega ministra Klemna Boštjančiča.

V uradu Nataše Pirc Musar so pojasnili, da je Falatov sicer strokovno kompetenten bančnik, a je skupaj z nekaterimi drugimi posamezniki v sodnem sporu z Banko Slovenije. To pa predstavlja »neposreden konflikt interesov«, dokler sodni spor ne bo končan.

Rop ponižan v parlamentu

Nesoglasja med predsednico republike in predsednikom vlade Robertom Golobom glede imenovanja novega guvernerja sicer ni od včeraj. V koaliciji so namreč dolgo vztrajali pri predlogu za imenovanje državne sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec, a jim Nataša Pirc Musar ni prisluhnila. Predlagala je bivšega premierja Antona Ropa, ki pa v parlamentu ni prejel zadostne večine.

Pozneje je v imenovanje ponudila še več imen, in sicer ekonomiste Simona Savška, Damjana Kozamernika in Ksenijo Maver, a koalicijske podpore zanje ni bilo. Predsednica je razpis ponovila, Saša Jazbec pa se nanj ni več prijavila. Zdaj v imenovanje predlaga Dolenca, ki Banko Slovenije kot viceguverner že vodi od 8. januarja lani, ko se je mandat iztekel prejšnjemu šefu Boštjanu Vasletu.

Težave z imenovanji

Nataša Pirc Musar je sicer doslej imela precej izzivov z iskanjem podpore njenim kandidatom za različne funkcije, ne le za guvernerja, pač pa tudi za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Potem ko se je izkazalo, da njena favoritka Katarina Bervar Sternad v DZ ne uživa potrebne dvotretjinske večine, je predlagala aktualno namestnico varuha Dijano Možina Zupanc, ki pa ji je spodletelo v parlamentu.

Naslednjemu kandidatu Marku Starmanu je ob predstavitvi podporo odtegnila koalicija. Danes je sicer državnemu zboru v imenovanje predlagala Simono Drenik Bavdek. Kandidatka je pri varuhu človekovih pravic trenutno pomočnica vodje centra za človekove pravice. Koalicijska podpora kandidatki, ki je sicer tudi predavateljica na Katoliškem inštitutu, naj bi bila vprašljiva.

Širši javnosti je sicer kandidatka poznana iz prisluškovalne afere, zaradi katere je Hrvaška pred leti izstopila iz arbitraže s Slovenijo. Pri Pirc Musarjevi so v zvezi s tem zapisali, da je Simona Drenik Bavdek sprejela odgovornost in posledice za svoje ravnanje v tej politično izpostavljeni zadevi.

Že omenjeni Marko Starman pa se je poleg Barbare Kresal in Tamare Kek znašel med kandidati za novega ustavnega sodnika. Marca oziroma aprila prihodnje leto se namreč izteče mandat ustavnim sodnikom Mateju Accettu, Klemnu Jakliču in Rajku Knezu.

V ringu že od začetka mandata

Odnosi med predsednico in predsednikom so se sicer ohladili kmalu po njeni izvolitvi. Če sta pred uradnim prevzemom javnost prepričevala, kako delita iste vrednote, je kmalu postalo jasno, da se marsikje preprosto ne ujameta. Prvič že marca leta 2023, ko je Nataša Pirc Musar v svojem kabinetu zaposlila nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, zaradi katere je Golob celo kazensko ovaden. Pozneje se je zapletlo okoli vabila na obisk kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu, ki ga je predsednica odposlala brez Golobove vednosti. Do obiska sicer pozneje ni prišlo.