Nekje se je zataknilo – podjetja že tri mesece čakajo na aktivacijo ukrepa

Pred tremi meseci je bil sprejet Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Takrat so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozvali vlado, naj aktivira zakonsko predviden mehanizem, ki bo podjetjem, ki so zaradi gospodarske situacije v težavah, omogočal koriščenje ukrepa delnega povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa – a ukrep še vedno ni aktiviran.

»To je nujno za ohranitev konkurenčnosti in delovnih mest. A ukrep še vedno ni aktiviran,« je opozoril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Dejal je, da podjetja, ki imajo zmanjšana naročila zaradi zaostrenih gospodarskih okoliščin, že tri mesece čakajo na možnost koriščenja ukrepa – ker Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) predloga aktivacije še ni posredovalo Vladi RS.

Postopek namreč predvideva, da omenjeno ministrstvo najprej sproži postopek – to so že storili – nato pa morata parametre preveriti Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) ter Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Ko so ta preverjanja zaključena, mora minister Luka Mesec oz. ministrstvo predlog poslati vladi, ki določi, katere panoge bodo do ukrepa upravičene.

»Lahko bi rekli, da se je tresla gora, rodila pa se je miš. Vlada je namreč obljubljala učinkovito postopanje. Na koncu po treh mesecih ne vidimo rezultatov razen pešanja gospodarstva. Postopek se je očitno ustavil nekje med MGTŠ in UMAR-jem,« je kritičen bil Gorenšček. Gospodarska zbornica je že 14. julija 2025 na Meščevo ministrstvo naslovila poziv, da v skladu z veljavnim zakonom začne postopek aktivacije ukrepa. V nekaterih državah, kjer poznajo ukrep skrajšanega delovnega časa, ga podjetja koristijo že več mesecev. Švicarska vlada je pred dnevi celo podaljšala ukrep za podjetja, ki zaradi upada povpraševanja zmanjšujejo obseg dela.

Najnovejši podatki kažejo, da bo gospodarska rast v Sloveniji v letu 2025 pod 1,0 odstotka (vira: UMAR, Bloomberg), kar je občutno manj od predhodnih napovedi in manj, kot bo znašalo v EU-27. V prvi polovici leta je slovensko gospodarstvo beležilo stagnacijo (+ 0,1 %). Na nižjo rast vpliva poslabšana izvozna konkurenčnost Slovenije. Ta se kaže tako v padcu investicijske aktivnosti kot v znižanem izvozu.