Nora zadrogiranost

Pred časom sem pisal o zame povsem zgrešeni zakonodaji, ki jo sprejema aktualna vlada, za katero skorajda ne najdem lepih besed. Morebiti je pohvale vredna, pa še to leta prepozno, le odločitev ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja, po kateri bo po novem veljala splošna prepoved uporabe mobilnih naprav v šolah oziroma bo uporaba možna le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu z letnim delovnim načrtom. To je potrdil tudi državni zbor. 

Kot na dlani je, da se lahko na vsakem koraku v živo prepričamo, da nam odrašča neka povsem nova generacija digitalno zasvojenih otrok, ki je vse bolj neodzivna na dogajanje okoli sebe. Njihov svet je svet pametnih naprav, ki pa so resnici na ljubo vse prej kot to; poneumljajo nas in vodijo v digitalno demenco. Tako otroke, ki so ure in ure zatopljeni v te nevarne tehnološke stvaritve, kot vse bolj tudi odrasle, ki namesto da bi prebrali kakšen časopis, knjigo ali se igrali in pogovarjali s svojimi otroki ali vnuki, postajajo sužnji mobilnih naprav. Ko sem leta 2022 v dar prejel brošuro Marinke Draksler z naslovom Brez besed in misli (mladi poznajo vse manj besed), sem se ob prebranem zgrozil in se pravzaprav prvič dobro seznanil s tem, kakšno škodo našim otrokom in nam vsem povzroča digitalna vzgoja. 

Bizarna vladavina 

Ampak če lahko ob tem, kar so poslanci sprejeli pod taktirko omenjenega ministra, izrečemo pohvalo, so z vso drugo zakonodajo, ki so jo že sprejeli ali jo imajo pripravljeno, pogrnili na celi črti. Tako pri sprejemanju zakonodaje, ki zame ni nič drugega kot igranje z življenjem in smrtjo, kot pri uzakonjanju legalizacije konoplje za osebno rabo in gojenje. Danes konoplja oziroma marihuana, jutri kakšna druga nevarna droga. Kot da bi vladajoča politika na vsak način želela, da smo vsi zadrogirani. Oni in mi. Prijatelj mi je o tej tematiki poslal zgovorno sporočilo: »Nora zadrogiranost. Nora država. In ljudje. Večina norih in neinteligentnih. Škoda tako lepega koščka sveta, kot je Slovenija.« 

Ob vseh norostih, ki smo jim priče v mandatu te nesposobne vlade, bi morali tisti, ki smo na drugi strani, storiti vse, da nikakor ne pride do ponovitve njihove bizarne vladavine. Vladavine, kjer naravne zakonitosti ne veljajo nič, vladavine, kjer bodo posvečeni izumljali in si lahko izbirali nove in nove spole, pa vemo, da sta le dva, vladavine, kjer pomen družine, očeta in matere povsod, kjer se da, brišejo, kjer o nas kristjanih ne najdejo lepih besed in kjer vojne po svetu obravnavajo s povsem različnimi vatli. Še en mandat podobne kvazi leve koalicije nas lahko povsem zalepi na dno, od koder se bomo le stežka odlepili. Ne trdim, da je druga stran, pa naj jo imenujemo opozicijska, pomladna ali desnosredinska, brez napak, a od te, ki nam trenutno vlada, je svetlobna leta boljša. 

Še en mandat podobne kvazi leve koalicije nas lahko povsem zalepi na dno, od koder se bomo le stežka odlepili. 

Strniti vrste

 A da do nujne spremembe pride, bo treba stisniti zobe, pozabiti na zamere, strniti vrste in se na volitve odpraviti povezani. Tudi ne nasedati tistim, ki bi koga najraje poslali med politične upokojence. Za upokojevanje je še čas, zdaj je treba zavihati rokave in aktualno vladajočo koalicijo po volitvah postaviti tja, kjer ji je mesto – na smetišče zgodovine. 

Le tako bomo šli naprej nezakajeni, ne z mislijo na končanje življenja, pa z vedenjem, kako pomembne za obstoj našega naroda so družine, kako pomembna je ljubezen do domovine in do tistih, ki delo opravljajo s svojimi rokami (podjetniki, obrtniki in kmetje ...), in kako pomembne so naše krščanske korenine, navade in običaji. 

(D214, 40)