O dveh podobah iste zgodbe: Naj komisija dela, samo mi branimo Jankovića

13. maja 2026 sem se udeležil predaje posmrtnih ostankov 500 umorjenih, predvsem vojnih ujetnikov enot Neodvisne države Hrvaške, izkopanih v Sloveniji (Košnica 307, Cerklje ob Krki 161, 22 Rugarski klanic, 10 Trebče).

Javnost je bila o tem dogajanju obveščena, omenimo prispevek hrvaške televizije:

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč v svojem programu nima izkopa žrtev tujih narodnosti. Izkopane hrvaške žrtve so posledica tega, da so vsi podatki kazali, da gre za žrtve slovenskega prebivalstva (nemška manjšina v Košnici, slovenske žrtve v Rugarskih klancih), dejansko pa so bili tam umorjene hrvaške žrtve. V Cerkljah je bil del morišča in grobišča izkopan zaradi del na vojaškem letališču, v Trebčah pa je na morišče in grobišče naleten zasebni graditelj.

Hrvaška se je po dolgih letih spodbud s slovenske strani le odločila za prevzem teh posmrtnih ostankov in napovedala tudi nadaljnje sodelovanje.

Omenjeni prevzem je organiziral Direktorat za vojaško dediščino in Sektor za vojne grobove in grobišča Ministrstva za obrambo, sodelovalo je tudi Ministrstvo za zunanje zadeve. Torej slovenska država pod Vlado RS, ki jo vodi Robert Golob. Protokol je vseboval nagovor in blagoslov vikarja slovenske vojske in udeležbo častnega voda slovenske vojske.

To dejanje Vlade RS Roberta Goloba velja komentirati.

Gre za dejstvo, da je Komisija pod Vlade RS Roberta Goloba lahko delala izredno uspešno – podobna leta so bila 2006 – 2009, 2015 – 2019. Obenem pa je Vlada RS storila vse, da bi glede pokopa umorjenih prebivalcev Slovenije zaščitila sramotno politiko Zorana Jankovića, ki ohranja titoistični aparthajd oz.rasistično delitev med mrtvimi na tiste, ki imajo pravico do groba in spomina in na tiste, ki jo nimajo.

V aktualnem političnem trenutku je Janković vloženi predlog Zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki predvideva pogreb nepokopanih smrtnih žrtev na Žalah v Ljubljani, napadel, češ da ne bodo enačili partizanov in domobrancev in da so Žale samo za Ljubljančane.

Kaj pa so pokopani nemški okupatorji na Žalah, kaj so italijanski vojaki na Žalah, kaj so pokopani v slovenski kostnici z množico narodov iz prve svetovne vojne, kaj so žrtve letalske nesreče v Ajacciu itd. Itd. Ali so to Ljubljančani?

Kar se pa tiče prenapetosti do »domobrancev«, pa sta med drugimi z Jankovićem v odzivu na predlog Zakona tekmovala zlasti Asta Vrečko in Martin Premk. Oba sta podpornika Vlade RS Roberta Goloba. Kaj porečeta na protokol v Mariboru? Ta protokol je bil namenjen predvsem pripadnikom enot Neodvisne države Hrvaške. Če bi upoštevali jankovićevsko logiko razlikovanja med partizani in »domobranci«, potem tega protokola ne bi smelo biti. Ali jankovići, vrečkove, premki napadajo lastno vlado? 

Omenil sem, da je druga plat medalje zlata doba delovanja Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč prav v času Vlade RS Roberta Goloba.

Vlada RS Janeza Janše je s podporo ministra Mateja Tonina in po izhodišču Tomaža Kladnika ustanovila Upravo za vojaško dediščino, v kateri je tudi Sektor za vojne grobove in grobišča. To je prvi državni organ, ki pod enakimi pogoji skrbi za vse vojne grobove in grobišča.

To načelo je ostalo v veljavi tudi pod Vlado RS Roberta Goloba. Čeprav so zamenjali Roka Šteblaja, ki je vzpostavil Upravo in Upravo znižal v Direktorat za vojaško dediščino, sta tako Boštjan Poklukar kot njegov naslednik Bojan Ravbar omogočila izredno uspešno delo Komisije.

Če primerjamo. Leta 2009 je odkritje mumificiranih posmrtnih ostankov v rovu sv. Barbare v Hudi jami povzročilo na levici tak šok, da so skušali preprečiti dokončnih izkop žrtev. Neuspešno, kot vemo. Pod Boštjanom Poklukarjem je izkop 3450 umorjenih v jami pod Macesnovo Gorico potekal in se zaključil nemoteno. Težave so se začele z večkrat ponovljenim sklepom Komisije (v skladu z Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2016), da je pokopno mesto na Žalah v Ljubljani. Golobova Vlada RS je to blokirala.

Zaradi tega Vlada RS zadnja leta sploh ni obravnavala letnih programov Komisije.

Toda delalo se je tako uspešno in s tako podporo Direktorata in Sektorja, kakršne Komisija še ni bila deležna. Izredne zasluge za tako nemoteno delovanje ima predvsem gospa Vlasta Vivod, ki je po pooblastilu vodila Sektor takorekoč do dandanes, ko je odšla v kabinet predsednice Republike Republike.

O vsem opravljenem delu Komisije in tudi projektu priprave prvega celovitega slovenskega registra vojnih grobov in grobišč lahko vsakdo prebere v zborniku Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025, ki ga najdete tukaj.

Predlog Zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč obravnava pomembne teme (pregon zločincev, dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, pokopno mesto na Žalah, izdajo mrliških listov itd.). Za vsako od teh vprašanj je pomembno, da jih obravnavamo in poskušamo najti čim bolj ustrezno rešitev.

Komisija bo o predlogu Zakona razpravljala na seji 19.maja.

Predlog Zakona predvideva tudi novo sestavo Komisije. Sam naj dodam, da sem že večkrat najavil, da se bom po koncu sedanjega mandata Komisije umaknil kot njen predsednik. 

Vesel sem, da smo v teh dvajsetih letih, ko sem Komisijo vodil, dosegli toliko, kolikor na začetku dela nismo niti sanjali. Tudi to doseženo naj bo prispevek k 35-letnici Republike Slovenije kot dokaz njene uspešnosti!

Novi Komisiji pa želim, naj nadaljuje predvsem vse tisto, kar smo dosegli v zlatih letih našega delovanja.