Ob katastrofi "snežnega meteža stoletja" v ZDA: ljudje pogosteje umirajo zaradi mraza kot zaradi vročine

Tisoče odpovedanih letov, več kot 30 mrtvih, več metrov snega, onemogočena vožnja in številni ujeti v zamete na cestah – vse to so slike, ki jih te dni lahko gledamo iz ZDA. Gre za “snežni metež stoletja”, kot so ga poimenovali številni.

Kako hude so posledice izjemnega mraza in ogromnih količih snežnih zametov, bo znano šele, ko bo sneg odtajan.

Medtem je zanimivo pogledati raziskave, ki kažejo, da je za človekovo telo precej hujši mraz kot pa vročina. V nadaljevanju zato citiramo obsežno študijo, objavljeno v znani raziskovalni reviji The Lancet.

Med najhuje prizadetimi v ekstremnem mrazu in sneženju v ZDA je bil Buffalo z okolico na severovzhodu države, kjer je zapadlo tudi do dva metra snega. »Mesto je videti kot vojno območje. To je vojna z materjo naravo. Že vse od četrtka po nas udriha z vsem, kar premore,« je bila z opisom smrtno nevarnega stanja slikovita guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul.

Število smrtnih žrtev je preseglo črni rekord iz leta 1977, ko je v podobnem neurju umrlo 29 ljudi. Situacija se sedaj, ko mraz popušča, izboljšuje, a posnetki neurij so grozni.

Zaradi neoptimalnih temperatur umre 74 ljudi na 100 tisoč prebivalcev

Študija, objavljena v reviji The Lancet – gre za največjo raziskavo škodljivega vpliva neoptimalnih temperatur na zdravje prebivalstva, kar jih je bilo kdaj narejenih – ponuja pregled bremena umrljivosti, povezanega z neoptimalnimi temperaturami na svetovni ravni in znotraj posebnih podregij.

V njej predvsem azijski znanstveniki in raziskovalci ugotavljajo, da je veliko breme umrljivosti mogoče pripisati neoptimalnim temperaturam, ki kažejo zapletene geografske in časovne vzorce po vsem svetu. V ugotovitvah zapišejo, da njihova dognanja zahtevajo odločne in usklajene ukrepe za ozaveščanje javnosti o temperaturi kot tveganju za zdravje.

Študija je namreč ocenila globalno breme umrljivosti, povezano z neoptimalnimi temperaturami, in raziskala časovne spremembe od leta 2000 do 2019. Ugotovili so, da je bilo 5.083.173 smrti na leto povezana z neoptimalnimi temperaturami, kar predstavlja 9,43 % svetovnih smrti in je enako 74 smrtim, povezanim s temperaturo, na 100.000 prebivalcev.

Pri smrtih prednjačijo predvsem nizke temperature, najvišja stopnja smrti zaradi vročine v Vzhodni Evropi

Večina smrti je bila zanimivo povezanih z nizkimi temperaturami (8,52 %), medtem ko jih je bilo precej manj povezanih z visokimi temperaturami (0,91 %). Na svetovni ravni se je od 2000–2003 do 2016–19 razmerje presežne smrti zaradi mraza spremenilo za −0,51 odstotnih točk, razmerje presežne smrti zaradi vročine pa se je povečalo za 0,21 odstotne točke, kar kaže, da so sicer smrti zaradi visokih temperatur v porastu, a, napram smrtim zaradi mraza, le v počasnem.

Študija je tudi pokazala, da se je več kot polovica presežnih smrti zaradi temperatur zgodila v Aziji, zlasti v nizko ležečih in natrpanih obalnih mestih v vzhodni in južni Aziji. Ta rezultat poudarja, kako težka bo naloga za azijske države, da zmanjšajo škodljive učinke temperature na zdravje lokalnega prebivalstva, in kako velik izziv za njihove sisteme zdravstvenega varstva.

Na drugi strani je imela Vzhodna Evropa najvišjo stopnjo čezmernih smrti zaradi vročine, podsaharska Afrika pa najvišjo stopnjo čezmerne smrti zaradi mraza. Čeprav je Oceanija predstavljala le majhno število presežnih smrti, sta bila razmerje in stopnja teh še vedno znatna v primerjavi z drugimi regijami.

Najnižja presežna smrtnost in stopnja sta bila v Latinski Ameriki in na Karibih ter v jugovzhodni Aziji. Vendar pa so rezultati analize razkrili visoko breme umrljivosti zaradi vročine predvsem vzdolž zahodne obale Latinske Amerike.

Ta podatek kaže, da je grožnja zdravju zaradi neoptimalnih temperatur globalno vprašanje, ki zahteva mednarodno sodelovanje za razvoj prilagojenih strategij varovanja zdravja za vsako regijo.