Ob obisku ruskega predsednika nevladne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic. Ukrajinci pozivajo na shod proti Putinu

Obisk Vladimirja Putina v Sloveniji, ki je tako rekoč pred vrati, dviguje nelagodje  med zagovorniki človekovih pravic v Amnesty international Slovenija in nekaterih drugih nevladnih organizacijah.

Člani slovensko-ukrajinskega kulturnega društva pripravljajo celo shod proti obisku ruskega predsednika.

Gre namreč za voditelja države, ki je znana po kršenju človekovih pravic, zlasti istospolnih oseb, migrantov ter manjšin, pa tudi zatiranju svobode govora, združevanja ter zbiranja. Ukrajinci seveda opozarjajo še na lansko prikljuičitev Krima k Rusiji.

Obrnili smo se na nekatere slovenske organizacije s področja človekovih pravic ter jih povprašali o njihovem stališču do Putinovega obiska v Sloveniji.

Kritični so v AI Slovenija, na Mirovnem inštitutu nimajo časa za to problematiko, Varuhinja človekovih pravic pa kršitve le-teh ne vidi. 

Amnesty International Slovenija:

"Amnesty International kot nepolitična in neodvisna nevladna organizacija ne zavzema stališča glede obiska kateregakoli tujega predstavnika v Sloveniji," so sporočili s te organizacije. Kar pa še ne pomeni, da do kršitev človekovih pravic v Rusiji niso kritični.


V današnji izjavi za javnost opozarjajo na vrsto kršitev človekovih pravic, ki jih organizacija beleži v tej državi.

"Med drugim velja zlasti izpostaviti omejevanje svobode izražanja, zborovanja in združevanja, katerega tarče so predvsem novinarji in blogerji oz. spletni pisci, pa tudi mirni aktivisti in nevladne organizacije," pišejo na svoji spletni strani.

Izpostavljajo primer aktivista Ildarja Dadina, ki je postal prvi mirni protestnik, obsojen na podlagi leta 2014 sprejetega zakona, ki kriminalizira ponavljajoče se kršitve zakona o javnih zborovanjih. Moskovsko sodišče ga je 7. decembra 2015 obsodilo na tri leta zapora zaradi ponavljajoče se udeležbe na »nedovoljenih« zborovanjih med avgustom in decembrom 2014.

Opozarjajo še na junijsko poročilo Human Rights Watcha, ki obravnava samovoljna pridržanja, prisilna izginotja in mučenje na vzhodu Ukrajine.

V AI Slovenija pravijo, da bodo pripravili tudi peticijo proti preganjanju Valentine Cherevatenko, aktivistke in borke za človekove pravice, proti kateri je Rusija odprla sodni postopek na podlagi zakona iz leta 2012, ki dovoljuje preganjanje in do 2 leti zapora za osebe v organizacijah, ki so označene kot "tuji agenti".

Cherevatenkova je članica dveh nevladnih organizacij, ki si prizadevata za enakopravnost ter človekove pravice na področju Severnega Kavkaza. Med drugim je kot opazovalka spremljala tudi gladovno stavko ukrajinske pilotke Nadje Savčenko, ko je bila ta v ruskem zaporu.

Varuh človekovih pravic: Ob obisku ruskega predsednika ni zaznati kršitve nobene človekove pravice prebivalcev Slovenije

Z urada Varuha človekovih pravic so sporočili, da kršitve človekovih pravic pri Putinovem obisku niso zaznali ter da bi Varuh ukrepal v primeru, da bi šlo za neposredno evidentno kršitev, ki bi škodovala prebivalcem Slovenije.

"Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) kot neodvisen in samostojen organ varuje pravice prebivalcev Slovenije, če jim jih kršijo organi slovenske oblasti. Do odločitev slovenske vlade ali drugih najvišjih predstavnikov države o obiskih tujih državnikov se načeloma ne opredeljuje. To stori ali bi storil samo, če gre ali bi šlo za evidentno kršitev, ki bi bila v neposredno škodo prebivalcem Slovenije.

V primeru komemorativnega obiska ruskega predsednika ni zaznati kršitve nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine prebivalcev Slovenije. Iz navedb medijev je razbrati, da bo ruski predsednik počastil spomin na padle ruske vojake, kar bo storil pri Ruski kapelici pod Vršičem, ter sodeloval pri odkritju spominskega obeležja na Žalah."

Z Mirovnega inštituta smo prejeli odgovor, da zaradi številnih drugih nujnih obveznosti ne morejo posredovati stališča do tega vprašanja.

Andrija Hevka, predsednik društva Ljubljana-Kijev: Slovenija dela s figo v žepu

V Sloveniji živeči Ukrajinci za soboto, 30. julija, od 11. do 13. ure, na Tomšičevi ulici v Ljubljani pripravljajo shod proti obisku Putina, kamor vabijo vse, ki: "Spoštujejo demokracijo in si želijo mir."

Predsednik društva Ljubljana-Kijev, Andrija Hevka, je v nedavnem intervjuju za Domovino med drugim povedal:

"V Ukrajini zelo dobro vedo za povabilo, kar seveda vpliva na odnose med državama. Pojavlja se zgražanje, čudenje nad nelojalnostjo, netransparentnostjo, zakaj Slovenija trdi eno in dela drugo. Slovenija pravi: »Mi smo proti zavzetju Krima, postavili smo sankcije Rusiji,« toda po drugi strani dela s figo v žepu."

Hevka, po rodu Ukrajinec, ki že 42 let živi v Ljubljani, je še ocenil, da Putin k Ruski kapelici v drugačnih okoliščinah nikoli ne bi prišel, sedaj pa je izkoristil ponujeno priložnost, da zažuga Zahodu v smislu: »Poglejte, mene Balkan podpira, imam prijatelje Srbe, Slovence, toda vi me ne marate.« Tudi če je Slovenija majhna, šteje en glas, poleg tega je članica Evropske unije.