V zaključnem članku o odnosu mladih do osamosvojitve Slovenije ter do drugih narodovih zgodovinskih prelomnic predstavljamo, kakšen pogled ima današnja mladina na nekatere osebnosti, ki so v naši zgodovini odigrale pomembno vlogo.
Povprašali smo jih, kako vidijo Milana Kučana, Janeza Janšo, Jožeta Pučnika, Josipa Broza Tita, Edvarda Kardelja in Antona Martina Slomška.
Naštete osebnosti so anketiranci ocenjevali od 1 do 5, kjer je 1 pomenilo "zelo negativen" odnos, 2 "negativen", 3 "nevtralen", 4 "pozitiven" in 5 "zelo pozitiven".
Največ zelo pozitivnih in pozitivnih glasov je dobil Anton Martin Slomšek - podelilo mu jih je 50 % anketirancev. Josipu Brozu Titu je zelo pozitivno in pozitivno naklonjenih 33 % vprašanih, Milana Kučana je tako ocenilo 31 % vprašanih, Jožeta Pučnika 30 %, Janeza Janšo 26 % in Edvarda Kardelja 24 %.
Največ negativnih in zelo negativnih ocen so anketiranci namenili Janezu Janši - tako ga je ocenilo 45 % vprašanih. 36 % anketirancev je z negativno in zelo negativno ocenilo Josipa Broza Tita. Milana Kučana v negativni in zelo negativni vlogi vidi 31 % vprašanih, Edvarda Kardelja 21 %, Antona Martina Slomška 19 %, Jožeta Pučnika pa 10 % vprašanih.
(klik za povečavo)
Ko smo številke združili v povprečno oceno na lestvici od 1 do 5, smo dobili naslednje rezultate:
(klik za povečavo)
Rezultati po skupinah
Med našimi anketiranci so Antonu Martinu Slomšku najvišjo povprečno oceno podelili člani zasebne gimnazije, katoliške mladinske skupine, Filozofske fakultete in državne gimnazije iz Primorske.
Jože Pučnik se je na prvem mestu znašel pri dijakih ljubljanske državne gimnazije, študenti FDV so prepričljivo na prvo mesto postavili Milana Kučana, obiskovalci Kumrovca so enako najvišjo povprečno oceno podelili Kučanu in Titu, študenti Fakultete za matematiko in fiziko pa Titu in Edvardu Kardelju.
Pri tem je potrebno omeniti, da so se v povprečju višje uvrščale tiste osebnosti, ki ne polarizirajo anketirancev, denimo Anton Martin Slomšek in Jože Pučnik.
Okoli obeh skrajnih točk lestvice so se predvsem kopičile ocene Janeza Janše, Josipa Broza Tita, v posameznih skupinah pa tudi Milana Kučana.
Povprečne ocene odnosa do posameznih zgodovinskih osebnosti po skupinah si lahko pogledate v spodnjem grafu.
(klik za povečavo)
V vzorec 201 mladih smo skušali zajeti kar se da raznovrstno populacijo, zato smo v našo raziskavo vključili naslednje skupine: dijake državne gimnazije v Ljubljani (oznaka: drž. gim. LJ), državne gimnazije na Primorskem (drž. gim. PR), zasebne katoliško gimnazije (zas. gim.), študente FDV , Filozofske fakultete (FF), Fakultete za matematiko in fiziko (Ma-FI), mladinske katoliške skupine (kat. ml.) in mlade, ki so ob dnevu mladosti obiskali Kumrovec.
V vsaki skupini smo opravili med 25 in 30 anket, razen med obiskovalci Kumrovca, kjer je številka nekoliko nižja. Sodelujoče po skupinah smo izbrali naključno. Njihova starost je med 15 in 25 let.
Iz zgornjega izhaja, da vzorec za splošno populacijo mladih v Sloveniji in za pripadnike izbranih skupin ni reprezentativen.
KOMENTAR: Uredništvo
Praviloma velja - več znanja, bolj realna slika. A so izjeme.
Pozitivno in negativno vrednotenje za Slovenijo pomembnih (zgodovinskih) osebnosti med vprašanimi mladimi je zagotovo dalo zanimive, a hkrati tudi varljive rezultate.
Antonu Martinu Slomšku denimo povprečni pozitiven ugled močno dvigujejo člani katoliške mladinske skupine in zasebne gimnazije, ki so mu podelili veliko najvišjih, zelo pozitivnih ocen, a hkrati se druge skupine do njega niso pretirano negativno opredeljevale, kar je denimo povprečno oceno zbilo nekaterim drugim.
Tudi do Jožeta Pučnika imajo mladi na splošno razmeroma pozitivno mnenje, še posebej v skupinah, kjer se pričakuje boljše družboslovno znanje (z izjemo FDV). Hkrati se je pokazalo tudi, da člani nekaterih skupin Pučnikov osamosvojitveni prispevek poznajo relativno slabo.
Pri akterjih, ki sta v družbeno-političnem življenju aktivna še sedaj, pa prihaja do polarizacije, pri čemer vprašani na Janšo v povprečju gledajo precej bolj negativno kot na Kučana.
Mnenja polarizira tudi Josip Broz Tito, ki ima pričakovano največ privržencev med obiskovalci Kumrovca ter študenti FDV, nekoliko manj pričakovano pa tudi pri študentih matematike in fizike.
Za Edvarda Kardelja na splošno velja, da ga vprašani poznajo relativno slabo, oziroma imajo do njega nevtralen odnos.
Pod črto lahko ugotovimo, da je naša raziskava, čeprav ni opravljena na reprezentativnem vzorcu, vseeno potrdila nekatere domneve in pričakovanja.
Denimo to, da so samostojni Sloveniji in Demosovim osamosvojiteljem precej bolj naklonjeni mladi s katoliškim ozadjem, kot denimo študenti Fakultete za družbene vede, obiskovalci Kumrovca in, zanimivo, vprašani študenti naravoslovja. Odgovori teh v mnogih primerih izražajo naklonjenost komunističnim časom in političnim akterjem s tistega obdobja.
Izkazalo pa se je tudi, da imajo zdrav, z znanjem podkrepljen pogled na slovensko (osamosvojitveno) zgodovino in današnjo realnost dijaki elitne ljubljanske državne gimnazije. Slednje dokazuje, da je največja sovražnica mladih prav nevednost.
Če Cerkev ne bi naredila kolosalne napake in zanemarila pomena vložka v katoliško šolstvo bi mogoče danes med mladimi imeli bistveno večji kontingent zagovornikov vrednot slovenske pomladi. Morate vedeti, da marsikateri mladi katolik vseeno gre skozi levi ateistični šolski sistem in izgubi vrednote svojih staršev in starih staršev, ker mu jih priskutijo. Seveda na to niso imuni tudi na katoliških izobraževalnih ustanovah, a vendarle bistveno manj. Torej potreben bo večji vložek v šolstvo ter večja izoblikovanost katoliške civilne družbe, ki bo bolj vključevala mlade.
2 komentarja
Rokc
Če Cerkev ne bi naredila kolosalne napake in zanemarila pomena vložka v katoliško šolstvo bi mogoče danes med mladimi imeli bistveno večji kontingent zagovornikov vrednot slovenske pomladi. Morate vedeti, da marsikateri mladi katolik vseeno gre skozi levi ateistični šolski sistem in izgubi vrednote svojih staršev in starih staršev, ker mu jih priskutijo. Seveda na to niso imuni tudi na katoliških izobraževalnih ustanovah, a vendarle bistveno manj. Torej potreben bo večji vložek v šolstvo ter večja izoblikovanost katoliške civilne družbe, ki bo bolj vključevala mlade.
Kaki
@APM upam, da se tvoja prerokba ne bo uresnicila in da bo zmagala zdrava pamet. Ceprav, le-te kronicno primanjkuje v sodobnem svetu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.