Osnutek PKP9 z novimi boni, pomočjo za najbolj prizadete panoge in podaljšanjem nekaterih pomoči

Gospodarski kazalci Slovenije s primerljivimi evropskimi državami kažejo na uspeh vlade pri blaženju posledic koronavirusne situacije preko protikoronskih paketov. Vlada zdaj pripravlja že deveti sveženj po vrsti.

Nov, še neusklajeni osnutek PKP9, ki so ga spisali na gospodarskem ministrstvu, predvideva dodatno širjenje pomoči panogam, prizadetim zaradi epidemije. Tokrat bi poleg nastanitvenih dejavnosti ter turizma radi pomoč razširili še na gostinstvo, kulturo, športne in prireditvene dejavnosti.

Tako so v osnutku predloga zakona predvideni novi boni za prebivalce, tokrat v vrednosti 50 evrov, a jih bo mogoče koristiti precej širše kot lanske. Predvidoma pa se obeta tudi podaljšanje pomoči gospodarstvu v obliki nadomestila za čakanje na delo ter mesečnega temeljnega dohodka.

Predlog zakona bodo sicer danes predvidoma predstavili zaposlenim v turizmu, okvirno konec tedna pa naj bi bile natančne in usklajene podrobnosti predstavljene javnosti. Do končnega sprejetja se torej še lahko spremeni.

Novi boni za koriščenje v turizmu, gostinstvu, kulturi in športu

Ena od novosti so boni za prebivalce, podobni lanskim. Letošnji bi bili po predlogu vredni 50 evrov ter unovčljivi tako za turistične nastanitve, pri turističnih agencijah, pa tudi v gostinstvu, za športne in kulturne dejavnosti, obisk prireditev, živalskih vrtov ali botaničnih vrtov, pa tudi v igralnicah in zabaviščnih parkih.

Bone bi prejeli vsi, ki bi imeli 30. junija stalno prebivališče v Sloveniji, prenosljivi pa bi bili med bližnjimi sorodniki (otroci, starši, stari starši, bratje, sestre). Unovčiti bi jih bilo potrebno do konca leta.

Prav tako so še do konca letošnjega leta unovčljivi lanski turistični boni, ki jih je mogoče koristiti pri vseh ponudnikih nastanitev, ki so oz. bodo ustrezno registrirani v času koriščenja bona.

Enkratna pomoč najbolj prizadetim panogam

Država bi po predlogu PKP 9 podjetjem s področij gostinsko-nastanitvene dejavnosti ter organizacije razstav, sejmov, srečanj, organizacije potovanj, igralništva, športnih dejavnosti in prostega časa, ki so jim prihodki glede na leto 2019 upadli najmanj 10 odstotkov, pomagala tudi z enkratno pomočjo v višini desetine izpadlih dohodkov.

Pomoč je predvidena tudi za prevoznike, in sicer bi nadomestilo za občasne avtobusne prevoze in prevoze s kombinirami vozili veljalo do 30. septembra. Nadomestilo za stoječi avtobus bi znašalo 33,30 evra na dan za avtobus in 20 evrov na dan za kombinirano vozilo.

Tudi žičničarjem bi po predlogu država vrnila 40 odstotkov izpada glede na vrednost prodanih vozovnic v preteklih sezonah, bazeni in terme pa bi bili oproščeni povračila za vodo. Prav tako predlog predvideva delno kritje mesečnih fiksnih stroškov kot določen odstotek letnih prihodkov od prodaje upravičenca leta 2019 na mesec v upravičenem obdobju.

Podaljšanje mesečnega temeljnega dohodka

Mesečni temeljni dohodek bi se po predlogu podaljšal za podjetnike, registrirane najpozneje 1. marca, in sicer predvidoma do konca septembra z možnostjo podaljšanja. Višina mesečnega dohodka bi se dvignila še za 100 evrov na 1200 evrov, prav tako bi se mesečni temeljni dohodek za 100 evrov (na 800 evrov) dvignil samozaposlenim v kulturi, medtem ko bi jim država še naprej plačevala tudi prispevke, ki jih ne plačuje podjetnikom. Za kmete bi mesečni temeljni dohodek predvidoma znašal 1040 evrov.

Do mesečnega temeljnega dohodka bi bili upravičeni tisti, ki so jim prihodki glede na lani ali predlani upadli za najmanj 45 odstotkov, v primeru neobratovanja pa bi se izračunalo povprečje glede na čas obratovanja.

Podjetniki bi bili upravičeni do dodatnih 300 evrov, če so jim prihodki upadli za več kot 75 odstotkov, oz. 150 evrov v primeru upada prihodkov za vsaj 60 odstotkov.

Podaljšanje subvencioniranja krajšega delovnega časa in nadomestila za čakanje na delo do konca leta

Do konca leta bi se podaljšalo tudi nadomestilo za čakanje na delo za delodajalce, registrirane najkasneje do zadnjega dne preteklega leta, ki bi bili po osnutku predloga upravičeni do nadomestila za čakanje na delo, če so jim prihodki glede na lani ali predlani upadli za vsaj petino. Država bi tem delodajalcem vrnila 80 odstotkov izplačanega nadomestila.

Prav tako bi se do konca leta podaljšal ukrep subvencioniranja krajšega delovnega časa za delodajalce, ki vsaj desetini zaposlenih ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela. Delavec mora biti zaposlen za vsaj polovični delovni čas, subvencija pa zajema 5 do 20 ur tedensko.

Višina subvencije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne plače.

Prav tako bi se podaljšalo nadomestilo za izgubljen dohodek zaradi karantene ali nezmožnosti dela zaradi varstva otroka.