Papež, ki je izzval Trumpa: prvo leto Leona XIV. v znamenju miru in odločnosti

Pred skoraj letom dni, 8. maja lani, se je iz dimnika Sikstinske kapele v Vatikanu pokadil bel dim. Za naslednika papeža Frančiška je bil na konklavu izbran kardinal Robert Francis Prevost, avguštinec iz Chicaga, ki je postal 267. naslednik sv. Petra in si je nadel ime Leon XIV.

400-krat izrekel besedo »mir«

Prvi Američan na papeškem prestolu je že z izbiro imena nakazal svojo usmeritev. Sklicevanje na Leona XIII., avtorja znamenite socialne okrožnice Rerum novarum iz leta 1891, namreč pomeni navezavo na intelektualno in socialno dediščino moderne katoliške misli. Njegov sicer preprost pozdrav »Mir z vami vsemi« je postal tudi osrednji motiv prvega leta njegovega pontifikata. Po podatkih vatikanskega portala Vatican News je besedo »mir« v svojih govorih in homilijah v prvih dvanajstih mesecih uporabil več kot 400-krat, večinoma v povezavi z vojnami Ukrajini, na Bližnjem Vzhodu in v Afriki.

Uradno je papež Leon XIV. svoj pontifikat pričel 10 dni po izvolitvi, 18. maja lani, z inavguracijsko mašo na Trgu svetega Petra. Pred več kot 200.000 verniki je poudaril tri temeljne usmeritve pontifikata: hoditi k Bogu, ljubiti drug drugega in ohranjati edinost Cerkve. S tem je temelje svojega poslanstva navezal tudi na svoja predhodnika Benedikta XVI. in Frančiška.

Cerkev je upanje za svet

Pomemben poudarek njegovega prvega leta je bil tudi jubilej oziroma Sveto leto 2025, ki ga je z odprtjem svetih vrat na božični večer leta 2024 začel njegov predhodnik Frančišek. Tradicija sicer izhaja iz Izraela, ki je vsakih 50 let praznoval jubilej kot čas svobode in milosti. Cerkev je to prakso uvedla leta 1300, od leta 1475 pa jubilejno leto praznuje vsakih 25 let. Ob koncu svetega leta 6. januarja letos je Leon XIV. opozoril na pasti potrošništva, ravnodušnosti in ksenofobije. Cerkev mora ostati znamenje upanja za svet, je poudaril papež.

Že dan pozneje, 7. januarja so se kardinali pod vodstvom Leona XIV. zbrali na prvem izrednem konzistoriju, po katerem je papež poudaril, da razmere v svetu, ki jih zaznamujejo nasilje in vojne potrebujejo odločen odgovor Cerkve. In res je Leon XIV. hitro prevzel vlogo sicer umirjene, a odločne moralne avtoritete. Od zadržanega začetka je postopoma prešel v izrazitejše javno nastopanje, posebej ko gre za obsodbo vojn in avtoritarnih politiki, ocenjujejo pri agenciji Reuters.

Zabloda vsemogočnosti

V tem je ostro obsodil tudi ameriško-izraelski napad na Iran, t. i. operacijo Epski bes. Že dan po začetku vojaške operacije je izrazil »globoko zaskrbljenost« in pozval sprte strani, naj »ustavijo spiralo nasilja preden padejo v neizogibno brezno«. Retoriko je pozneje še zaostril, ko je grožnjo ameriškega predsednika o uničenju iranske civilizacije obsodil kot »nesprejemljivo«. Še bolj pa je Trumpa razbesnel z besedami, da vojno v Iranu napaja »zabloda vsemogočnosti«.

Ameriški predsednik je odgovoril z ostrimi napadi na svojem omrežju Truth Social, pri čemer je papeža označil za šibkega. Obtožil ga je, da skuša ugajati skrajni levici, da podpira iransko jedrsko orožje in da spravlja v nevarnosti tudi veliko katolikov. V enem od zapisov je celo namigoval, da Leon XIV. ne bi bil papež, če ne bi bil predsednik prav on. Toda papež je vztrajal, da ga Trumpova administracija ne bo zaustavila pri oznanjevanju evangelija.

Spor je razdelil ameriške katolike in sprožil številne odzive v konservativnih medijih. Na politični ravni pa je v minulih dneh privedel do diplomatskih prizadevanj. Državni sekretar Marco Rubio je tako odpotoval v Vatikan, da bi ublažil napetosti, pri čemer pa naj Trump nad tem ne bi bil preveč navdušen. Kot piše nekdanji dopisnik iz Vatikana Janko Petrovec, o tem priča Trumpov besedni napad na papeža le dan pred četrtkovim prihodom v Vatikan.

Obljuba Frančišku

Medtem sta prvo leto Leona XIV. zaznamovali zlasti potovanji na Bližnji Vzhod in v Afriko. V desetih dneh je aprila letos tako obiskal Alžirijo, Kamerun, Angolo in Ekvatorialno Gvinejo, države, ki so bile v zadnjih desetletjih le redko vključene v papeške poti. Kot pišejo pri Vatican News, si je Leon XIV. to potovanje želel opraviti že od začetka pontifikata, a ga je odločil na letošnji april, da bi dal prednost obljubi svojemu predhodniku Frančišku.

Zato je še pred tem novembra lani odpotoval v Turčijo na 1700. obletnico ekumenskega koncila v Niceji, Ob srečanju s patriarhom Bartolomejem poudaril nadaljevanje katoliško-pravoslavnega dialoga. Obisk Bejruta in molitev na kraju eksplozije leta 2020 pa sta poudarila njegovo pastoralno usmeritev k trpečim skupnostim. Prav ta je bila tudi v ospredju ospredju obiska Libanona, kjer je opogumljal od vojne izčrpano državo.

Manj nastopov, a jasna doktrina

Sicer pa je pomembna novost, ki jo je v Vatikan vnesel Leon XIV., tudi poudarek na vlogi žensk v cerkvenem upravljanju. V prvem letu je na več vodilnih mest v rimski kuriji imenoval ženske in s tem nadaljeval reforme, ki jih je začel njegov predhodnik. Čeprav ni napovedal doktrinalnih sprememb, je večkrat izjavil, da Cerkev potrebuje »ženski pogled pri sprejemanju odločitev«.

Čeprav so ob izvolitvi nekateri poznavalci ugotavljali sorodnosti s Frančiškom, pa jih danes večina ugotavlja kar nekaj razlik. Kot pišejo pri ameriški tiskovni agenciji Associated Press, je bilo njegovo prvo leto »pastoralno in povezovalno«. Manj je bilo spontanih medijskih nastopov in več poudarka na institucionalni stabilnosti. Leon XIV. se v javnosti kaže kot bolj zadržan, a hkrati doktrinarno jasen in diplomatsko aktiven papež, ugotavljajo pri AP. In čeprav papež Leon XIV. v prvem letu še ni uvedel večjih institucionalnih sprememb, je jasno začrtal njegov slog delovanja, ki temelji na treh oseh: miru, cerkveni enotnosti in socialni pravičnosti.