Peter Frankl, Finance: Krik malomeščanske levice – napad na Uber
Dežurni antiglobalisti, na čelu z Združeno levico in sindikati, so našli novega sovraga, ki želi zasužnjiti Slovence - osti so uperjene proti ameriški multinacionalki Uber, ki prek zelo učinkovite aplikacije na pametnem telefonu voznikom, lastnikom boljših avtov, omogoča, da z nekoliko manj ovirami kot sicer postanejo (tudi) taksisti, ter seveda ljudem, da na enostaven in praktičen način pridejo iz točke A na točko B.
O tem "zlodeju, pred katerim se plazi stran po državi," tokrat piše Peter Frankl na Finance Manager, sicer sam redni uporabnik Uberja v tujih mestih.
Storitev je vrhunska. Naložiš aplikacijo na pametni telefon, pri tem prek fotografiranja svoje kreditne kartice Uberju daš na voljo svoje podatke za plačilo (samo enkrat) – in hop, vozilo pride pote tja, kjer si, nobene gotovine, telefon ti pokaže, kje je vozilo, ki prihaja pote, telefon ti sproti računa, čez koliko časa te bo vozilo pobralo in približno koliko bo stala vožnja do cilja, ki si ga navedel. Račun dobiš takoj – po e-pošti," je navdušen.
V nadaljevanju komentarja razblini nekatere argumente proti Uberju, kot so delo mimo rednih delovnih razmerij, prekarizacija, manj denarja za zdravstveno in pokojninsko blagajno, trpela naj bi kakovost storitve in podobno.
Kot piše, taksisti bližnjice za plačevanje manj prispevkov iščejo že zdaj, veliko jih že sedaj dela kot samostojni podjetniki, tudi Uberjevi vozniki bi morali imeti vse licence in s podjetjem neodvisno razmerje, delati bi morali s svojim avtom in vsaj 20 odstotkov prihodkov pridelati drugje.
V čem je torej problem?
"Problem je predvsem v tem, da država, ko preganja prekarno delo, razlaga, da varuje malega človeka, dejstvo pa je, da danes premnogi želijo biti prekarci oziroma sami svoji šefi – predvsem zato, ker jim država, če prejemajo normalno plačo, njemu in delodajalcu za dohodnino, zdravstvo in pokojnino vzame toliko, da ni mogoče normalno preživeti," piše Frankl v komentarju, ki ga je res vredno prebrati.
O tem "zlodeju, pred katerim se plazi stran po državi," tokrat piše Peter Frankl na Finance Manager, sicer sam redni uporabnik Uberja v tujih mestih.
Storitev je vrhunska. Naložiš aplikacijo na pametni telefon, pri tem prek fotografiranja svoje kreditne kartice Uberju daš na voljo svoje podatke za plačilo (samo enkrat) – in hop, vozilo pride pote tja, kjer si, nobene gotovine, telefon ti pokaže, kje je vozilo, ki prihaja pote, telefon ti sproti računa, čez koliko časa te bo vozilo pobralo in približno koliko bo stala vožnja do cilja, ki si ga navedel. Račun dobiš takoj – po e-pošti," je navdušen.
V nadaljevanju komentarja razblini nekatere argumente proti Uberju, kot so delo mimo rednih delovnih razmerij, prekarizacija, manj denarja za zdravstveno in pokojninsko blagajno, trpela naj bi kakovost storitve in podobno.
Kot piše, taksisti bližnjice za plačevanje manj prispevkov iščejo že zdaj, veliko jih že sedaj dela kot samostojni podjetniki, tudi Uberjevi vozniki bi morali imeti vse licence in s podjetjem neodvisno razmerje, delati bi morali s svojim avtom in vsaj 20 odstotkov prihodkov pridelati drugje.
V čem je torej problem?
"Problem je predvsem v tem, da država, ko preganja prekarno delo, razlaga, da varuje malega človeka, dejstvo pa je, da danes premnogi želijo biti prekarci oziroma sami svoji šefi – predvsem zato, ker jim država, če prejemajo normalno plačo, njemu in delodajalcu za dohodnino, zdravstvo in pokojnino vzame toliko, da ni mogoče normalno preživeti," piše Frankl v komentarju, ki ga je res vredno prebrati.
Povezani članki
Zadnje objave
Janša napovedal višjo dohodninsko olajšavo in opozoril: »Ta zima bo težka«
19. 10. 2026 ob 14:39
Bencin cenejši, dizel proti dvema evroma, za tisoč litrov kurilnega olja 42 evrov več
19. 10. 2026 ob 14:04
Tifon ne potrebuje več stotih glav
19. 10. 2026 ob 6:00
Po Islandiji (4/7): Slavna islandska zgodovina je zapisana v sagah
18. 10. 2026 ob 19:00
Nasilje v Franciji se nadaljuje – zeleno rdeča intifada v zamahu
18. 10. 2026 ob 16:40
Ekskluzivno za naročnike
Tifon ne potrebuje več stotih glav
19. 10. 2026 ob 6:00
Po Islandiji (4/7): Slavna islandska zgodovina je zapisana v sagah
18. 10. 2026 ob 19:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.