Politična in policijska farsa: zakaj takšni zaključki o aferi Litijska in zakaj ravno zdaj

Kot smo poročali prejšnji teden, je po več kot letu dni od izvedenih hišnih preiskav v zvezi z nakupom stavbe na Litijski 51 v Ljubljani pred kamere znova stopil šef Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič, ki je v preteklosti poskrbel za medijski šov, ko je izjavil, da je v aferi nakupa stavbe osumljenih 13 oseb, ki naj bi pridobile premoženjsko korist v višini 3,4 milijona evrov. A na NPU v preiskavo niso vključili nekdanje ministrice Švarc Pipanove, podpisnice kupoprodajne pogodbe, niti njenega državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Policijska preiskava se je v celoti izognila ključnim akterjem nakupa stavbe, nekdanjemu glavnemu tajniku SD Klemnu Žibertu, finančnemu ministru Boštjančiču, državnima sekretarkama Saši Jazbec in Gordani Pipan ter ključnemu koordinatorju nakupnih ter finančnih aktivnosti Klemnu Babniku, vodji kabineta finančnega ministra.  

Po naših informacijah so Muženič ter preiskovalca Jasna Fikfak in Gregor Izda zaslišali le tiste osumljence in druge osebe, za katere so menili, da ne morejo škoditi ključnim političnim in operativnim osebam pri nakupu stavbe na Litijski 51. Še več, kot se je očitno s svojimi izjavami izdala Jasna Fikfak, so imeli na NPU celotno zgodbo oziroma politični konstrukt in potek »preiskav« zamišljen že od samega začetka. Kot nam je uspelo izvedeti, je Fikfakova nekaterim preiskovancem celo razlagala, da Šoltes in Švarc Pipanova nista nič vedela in z nakupom nista imela nič.  

Preiskovalni organ, ki očitno deluje pod trdo roko vladajoče politike, se kljub medijsko objavljenim dejstvom in jasnim zakonskim vlogam, pristojnostim in odgovornostim, ki so jih pri tem poslu imeli, na vse možne načine trudi prikriti ključna dejstva nakupa in oprati imena političnih akterjev. Naši viri opozarjajo, da gre za očitno podreditev organov pregona in preiskovanja ter njihovo zlorabo za politične namene.  

Poglejte tudi dokumentacijo, ki dokazuje, kako so dogovori potekali.