Pooblastil je že sedaj dovolj, a se ne izvajajo

Predsednik vlade je pretekli torek na seji mestnega sveta občine Novo mesto napovedal sprejem radikalnih ukrepov oziroma »Šutarjevega zakona«, ki naj bi bil sprejet do konca novembra. Pravniki opozarjajo, da bi bili lahko nekateri deli zakona – če bodo ostali v obliki, predstavljeni na občinski seji – ustavno sporni. Predvsem pa mnogi opozarjajo, da vrsto ukrepov omogoča že obstoječa zakonodaja, če bi se seveda dosledno in neselektivno izvajala. »Do sprememb lahko pride samo z doslednim in odločnim izvajanjem zakonov, ki se morajo uporabljati enako za vse, brez izjeme,« je zatrdil nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, enako pa so ocenili tudi drugi sogovorniki.

Namen Šutarjevega zakona je zagotoviti učinkovitejšo zaščito državljanov, zmanjšati kriminal in izboljšati pogoje za reševanje socialnih problemov. Poleg tega, da so takoj po tragičnem dogodku na določenih področjih povečali prisotnost policije, bi po predlogu zakona med drugim policija dobila tudi več pristojnosti. Če bi obstajala nevarnost za življenje ali zdravje ljudi oz. utemeljen sum uporabe orožja, bi policija v prostore lahko vstopila tudi brez sodnega naloga, v določenih primerih bi lahko začasno zaprli lokale. V primeru hujših kršitev javnega reda ali bistveno poslabšane varnosti bi lahko odredili varnostno akcijo oz. racijo, poleg tega bi z namenom zagotavljanja javnega reda in preprečevanja kaznivih dejanj policisti lahko uporabili tudi določena tehnična sredstva.

»Štela bodo dejanja«

Župani jugovzhodne Slovenije napovedane ukrepe načeloma pozdravljajo. Konec koncev so jih – ne vseh in ne nujno v enaki obliki – odločevalcem ponujali že nekaj let. Kočevski župan Gregor Košir je dejal, da težko oceni šest ali sedem alinej, lahko reče zgolj to, da prihajajo iz nabora ukrepov, ki jih sami vrtijo preko delovnih skupin že zadnja tri leta. »Gre za stvari, na katere smo opozarjali, zdaj pa bi rad videl, kako bo to zapisano v zakonsko materijo,« je bil odločen. Ali je treba zakonodajo spremeniti ali ne, je po njegovem mnenju stvar debate. »V prvi vrsti gre za to, da se problem zazna in se ga tudi reši,« je dejal in kot primer navedel bagatelne kraje. V zakonodaji je treba pregledati, zakaj lahko nekdo 36-krat ukrade iz trgovine blago za manj kot 50 evrov. Pravijo, da se bagatelne kraje da preganjati – zakaj se jih potem ne? Očitno je treba dati navodila, kako naj ukrepa policija, kako tožilec in kako sodnik. »Malo smo že nervozni, ker ves čas govorimo eno in isto, na drugi strani pa ni volje, da bi kdo kaj spremenil,« je priznal župan in ponovil, da dokler ne bodo videli prvih osnutkov zakonskih sprememb, ni mogoče česarkoli komentirati – še vedno smo tam, kjer smo bili do usodne sobote.

Podobnega mnenja je bil tudi župan Šentjerneja Jože Simončič, ki je napovedal, da bodo ukrepi po vsej verjetnosti prinesli še kup ustavnih presoj. Še bolj vprašljivo pa je to, kdo jih bo izvajal. Celo premier Robert Golob je namreč priznal, da država tem izzivom ni kos. »Zagotovo se ne bomo zadovoljili zgolj z besedami; štela bodo dejanja in dejanski premiki na terenu,« je komentiral novomeški župan Gregor Macedoni in poudaril, da je nujen sistemski pristop, ki bo mlade iztrgal iz začaranega kroga kriminala in socialne izključenosti ter zagotovil učinkovito sodelovanje vseh pristojnih organov. »Opuščanje izvršb nad socialnimi transferji in odsotnost drugih sankcij sporočata, da pošiljanje otrok v šolo ni obvezno, spoštovanje cestnoprometnih predpisov ni potrebno in da se lahko na javnih površinah strelja brez posledic,« je še opozoril.

V nadaljevanju o zapostavljanju problematike 35 let, o mejah ustavne skladnosti ter zakonodaji, ki je polna nesmislov.