Poslanka, ki je vozila taksi: o katastrofalnih razmerah, "prepovedanih mestih" in "taksi mafiji"

Leva opozicija nasprotuje predlagani posodobitvi zakonodaje na področju prevozov, češ da bo posegel v socialno varnost ponudnikov prevozov, povzročil prekarizacijo ter preferiral tuje platforme, kot je Uber. 

A realnost slovenskega taksi prevozništva priča ravno o tem, zakaj je za razbitje kartela v dobro tako uporabnikov kot voznikov sprememba zakonodaje nujna. 

Pred današnjo sejo odbora za infrastrukturo je svojo izkušnjo o poraznem stanju položaja običajnih taksistov včeraj na socialnih omrežjih delila poslanka Tadeja Šuštar.

Poslanka verjame, da bo novi zakon, ki ureja prevoze, stanje izboljšal. Tega stališča ne delijo v strankah leve opozicije in sindikatih, kjer jih skrbi položaj delavcev. A zakon v delovno-pravno zakonodajo ne posega, pravi infrastrukturni minister.

Nekanja taksistka, danes poslanka, o poraznem položaju taksistov

Šuštarjeva, ki je kot taksistka delala leto dni, je opisala, da je kljub podpisu pogodbe za 40 ur na teden 5 dni v tednu za, preračunano, 2,5 evra na uro delala po 12 ur, tudi ob praznikih, sobotah in nedeljah, pri čemer taksistom niso dovolili niti odmora za kosilo, malico ali kavo, pričakovano pa je bilo tudi delo izven delovnega časa.

Prav tako taksisti niso imeli plačanih nadur ali regresa, sprememb pa niso uspeli doseči tudi po pogovorih s sindikatom avtoprevoznikov in prijavo na inšpektorat za delo.

Navadni taksisti niso smeli stati na mestih "taksi mafije"

»V taksi službi (vsaj v Ljubljani) so res katastrofalne razmere. Nam "navadnim" taksistom je bilo (neuradno) prepovedano stati na nekaterih najbolj donosnih mestih npr. na glavni postaji, pred hotelom Union, pred kliničnim centrom, pred DZ na Šubičevi itd., ker so bila ta mesta "rezervirana" za t.i. taksi mafijo,.« je opisala poslanka NSi in opisala izkušnjo, ko ji je stranko iz avtomobila izvlekel drug taksist ter ji začel groziti.

Kot nekdanja taksistka je podprla nov zakon, ker po njenih besedah tudi po zgledih iz tujine prinaša preglednost, in dober sistem, brez nepotrebnih stroškov, ki je zelo predvidljiv tudi s strani izvedbe prevozov: »Veš, kdo te bo peljal, po kateri poti, s kakšnim avtom in kakšna bo približna končna cena.«

»Poleg tega pa bo zakon prisilil aktualne taksiste, da spremenijo svoj odnos do strank, svojega dela in bodo zaradi konkurence tudi izboljšali svoje delo,« je še dejala.

Poslanka je opozorila tudi na ravnanje opozicijskih poslancev, ki so jih »polna usta« prekarizacije dela in kršitev delovnih procesov. Kljub temu predlaganemu zakonu nasprotujejo.

Poslance leve opozicije skrbi položaj delavcev

Kot je pokazala včerajšnja razprava na odboru za delo, predlogu zakona v opoziciji nasprotujejo prav zato, ker verjamejo, da bo povečal prekarizacijo in poslabšal položaj delavcev.

Soniboj Knežak iz SD je tako opozoril, da bo zakon posegel v socialno varnost ponudnikov prevozov, saj se za potrošnike sprva nižje cene. po tem, ko platforma s trga izrine konkurenco, dvignejo, pri čemer platforma pobere višje marže, vozniki pa ne prejmejo višjega plačila.

Miha Kordiš iz Levice je ocenil, da gre za »tipično lobistično zakonodajo«, napisano po meri Uberja. Dejal je, da se želi kršitve delavskih pravic, do katerih prihaja trenutno, legalizirati. Edvard Paulič iz LMŠ je dejal, da bi bila potrebna celostna sprememba zakonodaje, tudi na področju delovne in davčne zakonodaje. K ustrezni zaščiti delavcev in delavskih pravic voznikov, ki bi izvajali prevoze po novem zakonu, so opozorili tudi predstavniki različnih sindikatov, ki so opozorili tudi na Uberjev poslovni model, ki ni nujno v korist delavcev.

Minister: Predlog ne posega v delovna razmerja

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je ob teh pomislekih izpostavil, da se predlog v ničemer ne dotika delovnopravnih razmerij in davčne zakonodaje ter da bodo morali imeti vozniki ustrezno licenco in delovno razmerje.

Namen zakona je sicer predvsem odpreti pot digitalizaciji na področju prevozov, več mobilnosti, tudi za starejše in na podeželju ter sledenje razvitim državam na tem področju. Spremembe bi omogočile tudi izenačenje ponudnikov taksi prevozov.

Da so spremembam naklonjeni tudi ljudje, je pokazala tudi javnomnenjska anketa Valicona. 52 odstotkov vprašanih je v anketi menilo, da storitev prevoza preplačajo, 91 odstotkov jih želi v naprej poznati ceno in čas prevoza, 83 odstotkov pa jih želi za določanje cene uporabiti aplikacijo. Velika večina, 69 odstotkov vprašanih, pa je bilo mnenja, da so potrebne spremembe zakona, ki ureja taksi storitve.