Post je enačba: če nekaj vzameš, je treba nekaj dodati

Kako bi razložil postni čas nekomu, ki ni veren? Preprosto: post je enačba.

Če se odločimo, da se bomo od nečesa postili in to odvzeli iz svojega vsakdana, na to mesto nekaj dodajmo. Če je odpoved zunanja, materialna, naj bo »nadomestek« nekaj za našo dušo, za našo notranjost. Pazimo, da bo »enačba« vedno pravilna, ali z drugo besedo, ohranimo ravnovesje.

Se bomo odpovedali čokoladi ali alkoholu? Nadomestimo telesno odpoved z branjem ali z molitvijo ali prebiranjem Svetega pisma. Lahko se odločimo, da bomo nekomu odpustili dolgoletno zamero ali popravili hudo krivico. Naj nam bo pri tem v pomoč neko telesno dejanje, kot je romanje, prostovoljstvo, večja zavzetost na delovnem mestu ipd.

Danes se veliko ljudi odloči za post od hrane ali od določenih živil zgolj iz zdravstvenih ali »modnih« razlogov. To je pohvalno, saj se morda tudi nekdo, ki ni veren, načrtno ali ne, s tem približuje krščanski tradiciji in navadam.

Za kristjana je post nekaj več kot samo prilagajanje jedilnika za slaba dva meseca.

Za kristjana pa je post nekaj več kot samo prilagajanje jedilnika za slaba dva meseca. Obdobje priprave na veliko noč je povabilo, da bi v sebi nekaj spremenili, odpravili kakšno razvado, popravili krivico, odpustili zamero ali se znebili nečesa, ki nas bremeni in ustavlja.

Mislim, da nisem predrzen, če trdim, da ne bi smelo biti težko najti nekaj, čemur bi se lahko ali bi se celo morali odpovedati. Živimo v družbi materialnega izobilja in razkošja, kjer smo od želenega predmeta oddaljeni le klik. In vendar ravno zaradi tega postajamo vse bolj pusti, oddaljeni drug od drugega in žalostni.

Če res ne najdemo drugega, je naša žalost lahko prva in glavna stvar odpovedi. S čim jo bomo nadomestili, da bomo zadostili enačbi? S pristnim veseljem! Lahko bi jo tudi s ponosom, kakor nas vabijo naši škofje v letošnjem pismu za postni čas.

Začenjamo post in s tem obdobje, ki ga bo bolj ali manj vsak po svoje interpretiral in uresničil. Ni toliko pomembno, koliko nam bo uspevalo vsak dan uresničevati sklepe, ampak bolj, koliko se trudimo in koliko si želimo sprememb.

In kako lahko izmerimo »uspeh« posta? Naša enačba, ki sem jo omenil na začetku, ima zelo preprosto pravilo: v postu so na prvem mestu želje. Kaj si želimo? Po čem hrepenimo? Kaj načrtujemo? V tem se skriva razlog in uspeh teh štriedestih postnih dni.

Izpraznimo iz sebe in iz svojega življenja tisto, kar nas omejuje ali duši, tisto, česar ne potrebujemo, kar je le fasada ali kar zastruplja naše odnose in vse tisto, česar si v resnici ne želimo. Privoščimo si malo miru, časa za premišljevanje, za družino, predvsem pa tolažbe.

Privoščimo si razkošje materialne odpovedi ali celo pomanjkanja, da bomo iskali, našli in videli duhovno bogastvo: v sebi in v drugih.