Premier Janša o priseljevanju, nasilju in vsiljevanju LGBTQ ideologije. Jerca Korče obupala

Marčevska redna seja državnega zbora se je, kot običajno, začela z odgovori predsednika vlade na poslanska vprašanja. Janez Janša je med drugim odgovarjal na vprašanje glede nasilja, povezanega z romsko skupnostjo v posameznih delih države, na kulturne spremembe, vezane na veliko število tujih priseljencev, pa tudi na vprašanje glede vsiljevanja LGBTQ ideologije v slovenskih šolah.

Pri odgovarjanju na vprašanje glede ukrepov ob dražitvi energentov pa je premier med drugim napovedal regulacijo cen goriv, ki bo veljala od jutri dalje.

Kako ukrepati ob kriminalu v Kočevju, pretepanju v šolah v Šentjerneju in Novem mestu, prinašanju strašilnih pištol v šole?

Poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega se je ob krizi v Ukrajini dotaknilo »drugačnih agresij« v Sloveniji. Jelinčič se je na premierja obrnil z vprašanji, kaj namerava ta storiti glede kriminala, ki so ga deležni prebivalci v Kočevju, pretepanja v šolah v Šentjerneju in Novem mestu, ekstremnih pojavov kot so, da otroci v šolah strašijo s strašilnimi pištolami, ob namigovanju na otroke romske skupnosti pa je dejal, da »več kot 20 % teh prebivalcev niti ne konča osnovne šole«.

Jelinčič je Janšo vprašal, kako namerava rešiti te probleme, ki povzročajo »uničenje slovenskega, uničenje kulturne dediščine, odrivanje naših običajev od klasičnih slovenskih in evropskih vrednot ter kako namerava zajeziti priseljevanje iz tujine?«

Janša je na njegovo vprašanje, ob katerem je Jelinčič s strani predsednika parlamenta Igorja Zorčiča prejel opomin, dejal, da izrazoslovje sicer ni primerno, da pa gre za vprašanja o problemih, ki jih ljudje čutijo.

Zmanjšalo se je število kaznivih dejanj, vzrok v motenem procesu socializacije

Kot je dejal, je bila za reševanje romske problematike, posebej v jugovzhodnem delu države, ustanovljena posebna vladna skupina, ki je obravnavala zelo konkretne primere in dosegla tudi nekaj uspeha, torej zmanjšanje števila kaznivih dejanj. V celi regiji so po Janševih besedah število teh kaznivih dejanj zmanjšali za okrog 16 odstotkov, v Občini Kočevje, kjer je bilo teh dejanj leta 2020 največ, pa za 30 odstotkov.

Premier je opozoril predvsem na vzroke kriminalnih dejanj v romski populaciji, ki tičijo »v tem, da je proces socializacije na samem začetku običajno moten«. Nekatere družine otrok ne pošiljajo v šolo, čeprav je ta obvezna in kljub temu dobivajo vse socialne transferje.

Priseljence potrebuje slovensko gospodarstvo, saj za vsa dela ne poprimemo sami

Glede priseljevanja je Janša dejal, da je marsikaj rešila sprememba zakona, po kateri se na istem naslovu ne more več prijaviti na desetine ali stotine ljudi, kar je pomagalo tudi k manjšemu izkoriščanju socialne mreže. Hkrati pa je opozoril, da mnogi tujci v Slovenijo prihajajo na povabilo slovenskih podjetij in gospodarstva. »Primanjkuje delovne sile in podjetja se pač borijo za to, da jo dobijo. In se zelo pritožujejo nad tem, da so postopki za pridobivanje delovnih viz dolgi,« je dejal ter opozoril, da nekaj deset tisoč brezposelnih v Sloveniji ne želi opravljati vseh del, saj so mnogi raje brezposelni kot da bi poprijeli za vsako delo, zato morajo podjetja za ta dela iskati tujo delovno silo.

Poleg tega je dejal, da je bilo na področju skrbi za slovensko kulturno identiteto v mandatu aktualne vlade namenjenega bistveno več denarja kot prej.

Glede na statistiko se sicer največ ljudi v Slovenijo priseli z Balkana, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. Te družine pa imajo povprečno tudi občutno več otrok kot slovenske. Čeprav je delež tujih prebivalcev Slovenije nekaj nad osem odstotkov, se je tujim materam oz. družinam leta 2020 rodilo kar 13 odstotkov vseh otrok, rojenih v Sloveniji. Slovenija pa je bila tudi v vrhu držav EU po številu izdanih dovoljenj za prebivanje otrok izza meja EU. Število prebivalcev Slovenije ostaja enako oz. se povečuje, a na račun priseljencev. Slovencev je na drugi strani vse manj. Slovenski naravni prirast je bil namreč leta 2020 najnižji po letu 1945.

LGBTQ+ vsebine izven kurikuluma?

Predsednik SNS je opozoril tudi na »agresivno reklamiranje deviantnih spolnih praks LGBTQ v osnovnih šolah« ter dejal, da »nihče nima pravice majhnih otrok v osnovni šoli uvajati v neke deviantne evropske spolne prakse«, saj je to prepovedano. Janšo je tako vprašal, ali namerava na tem področju narediti red in od ministrice za šolstvo zahtevati, da se te vsebine vrišejo iz kurikuluma.

Janša je ob tem dejal, da »smo v zadnjih letih v Sloveniji žal dejansko opazovali prakso, ki je v nasprotju z zelo jasno zakonsko in tudi ustavno ureditvijo,« saj v slovenski ustavi piše, da je moralna vzgoja izključno pravica staršev. Janša je dejal, da na tem področju nekatere ustanove niso ukrepale v preteklosti, ko je prišlo do kršitev, tako da bo to potrebno v prihodnje.



Poslansko vprašanje predsedniku vlade je pripadalo tudi poslancem LMŠ-ja, vendar je Jerca Korče pojasnila, da bi "današnje vprašanje hkrati pomenilo tudi možnost, da predsednik Vlade poda odgovor, ki bi pomenil še dodatno manipulacijo, izkrivljanje resnice, vnašal še več zmede". Zato so se v LMŠ poslanskemu vprašanju odpovedali.