Radiologi se počutijo izigrane, direktor Flis upa na kompromis

V mariborskem kliničnem centru je odpoved podalo sedem interventnih radiologov. Vzrok za odhod naj bi bilo neplačevanje stanja pripravljenosti. Odpovedi je potrdil direktor bolnišnice Vojko Flis, z mesta predstojnika oddelka pa je odstopil Jernej Lučev. Medtem ko radiologi zatrjujejo, da so se z vodstvom neuspešno pogovarjali več kot eno leto, Flis to zanika. Sam upa, da se bodo vseeno uspeli dogovoriti, vendar pa ob tem opozarja, da nimajo vreče brez dna.

Direktor bolnišnice Vojko Flis je zanikal, da stanja pripravljenosti ne bi plačevali. Po njegovih besedah naj bi radiologi zahtevali, da se jim v stanju pripravljenosti obračunajo tudi ure, ko nimajo dela. Sicer se te ure obračuna kot 20 odstotkov redne ure. Zahtevali naj bi tudi do deset razredov višje plače – čeprav nekaterim od njih manjka le en razred do najvišjega. »Ko se je to razvedelo po bolnici, so se začeli že upirati kolegi, zato na opisana izsiljevanja nismo mogli več pristati, je Flis povedal za Info360.

Po Flisovem mnenju radiologi špekulirajo: zdaj bodo dali odpoved, potem pa jih bodo morda tudi na podlagi interventnega zakona vzeli nazaj v ustanovo, hkrati pa bodo lahko dobili nekaj razredov višje plače. V bolnišnici imajo še 32 radiologov, zato Flis upa, da jim bo uspelo prerazporediti delo. Zaenkrat še ne ve, koliko posegov bo odpadlo in koliko pacientov bo zato utrpelo posledice.  

Kot so poročali na RTV Slovenija, je Jernej Lučev odstopil kot predstojnik oddelka. Pojasnil je, da je s tem prevzel odgovornost, ker mu ni uspelo razrešiti nastalega položaja. Zanikal je, da bi tudi sam podal odpoved. Po navedbah RTV Slovenija bo Lučev po odhodu sedmih kolegov edini interventni radiolog v UKC Maribor. »Gre za kompleksne, pogosto urgentne posege življenje ogrožajočih stanj, ki zahtevajo visoko strokovno usposobljenost, stalno razpoložljivost, izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, odgovornost za izid zdravljenja in pogosto delo v zelo zahtevnih pogojih. Sistem, ki takšno delo vrednoti zgolj po aktivnih minutah, ne odraža ne zahtevnosti ne odgovornosti ne realne obremenitve ekipe,«  je pojasnil Lučev, da interventni radiološki posegi niso primerljivi z enostavnimi kratkotrajnimi storitvami. Dejal je tudi, da ga žalosti odziv vodstva, ki ga vidi kot diskreditacijo sodelavcev. 

Na Flisove obtožbe so se odzvali radiologi, ki so med drugim zavrnili navedbe o izsiljevanju. Poudarili so, da pogoji dela za njih niso sprejemljivi, saj je osnovno merilo vrednotenja časa in ne njihovego znanje, usposobljenosti in odgovornost. Izpostavili so, da so na slabe delovne pogoje opozarjali tudi radiološki inženirji in medicinske sestre. Na razmere so radiologi opozarjali vsaj leto dni, vodstvo pa jim ni prisluhnilo – zato so se počutili izigrane. Flis jim je namreč obljubljal izboljšave v okviru zakonodaje. 

Radiologi so navedli, da opravijo več kot 2400 interventnih posegov – od tega tretjino nujnih. Med stanji, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, je npr. zdravljenje možganske kapi. Po njihovih besedah kadra, ki bi jih lahko nadomestil, ni. Flis je sicer zanikal, da bi se več kot leto dni neuspešno pogovarjali. Sam upa, da se bodo med trimesečnim odpovednim rokom uspeli dogovoriti. Vendar pa pravi, da morajo biti zahteve razumne, saj nimajo vreče brez dna.