Raziskava inštituta IJEK kaže na premik proti desni sredini

Če bi bile volitve v državni zbor danes, bi jih dokaj zanesljivo dobila SDS. Kljub temu, da bi drugo in tretje mesto zasedli stranki aktualne koalicije (Svoboda in SD), pa seštevek glasov, ki bi jih desni sredini prinesli še skupna lista NSi+SLS+Fokus ter Demokrati Anžeta Logarja, tehtnico nagibajo v smer sprememb, kaže decembrska anketa Raziskovalnega centra Inštituta Janeza Evangelista Kreka (IJEK). Stranke desne sredine bi namreč po izsledkih raziskave Utrip družbe, objavljene skoraj natančno tri mesece pred volitvami, imele precej več možnosti za oblikovanje vlade kot pa stranke aktualne koalicije.

Udeležba bi bila lahko blizu tiste leta 2022

Volitev v državni zbor bi se po raziskavi inštituta IJEK zagotovo udeležila polovica (49,6 odstotka) vprašanih. Še slaba petina (17,87 odstotka) bi se jih verjetno udeležila, dobra desetina (11,74 odstotka) pa je neodločena. Da jih na volišča ne bo, napoveduje 13,52 odstotka vprašanih, da zelo verjetno ne bodo šli volit, pa še 7,26 odstotka anketiranih. Če bi sešteli volivce, ki se nameravajo zagotovo ali verjetno udeležiti volitev, bi se že približali volilni udeležbi na parlamentarnih volitvah leta 2022, ko je bila skoraj 71-odstotna.

Pri inštitutu so vprašanja o volilnih preferencah, po katerih so povprašali tiste, ki bi se volitev udeležili zanesljivo, verjetno ali mogoče, razdelili na dva dela. Najprej jih je zanimalo, o katerih strankah razmišljajo, da bi jim zaupali svoj glas, pri čemer je bilo več možnih izbir, nato pa še, katero stranko bi volili, če bi bile volitve v državni zbor danes. Rezultati skoraj natančno tri mesece pred volitvami napovedujejo premik proti desni sredini.

Presenečenje na tretjem mestu

SDS vodi na obeh lestvicah. Na prvi, kjer je možnih več izbir, jo je izbralo 23,1 odstotka anketiranih, Svobodo na drugem mestu pa 19,5 odstotka vprašanih. Presenečenje pa na tretjem mestu. NSi, SLS in Fokus, ki nameravajo na volitvah nastopiti z enotno listo, bi izbralo kar 12,3 odstotka. Na ta način bi prehiteli SD (12 odstotkov), Demokrate (8,9 odstotka), Levico in Vesno (8,3 odstotka).

Podporo nad parlamentarnim pragom imata še SNS (6,5 odstotka) in Resni.ca (4,5 odstotka). Sledijo stranke Pirati, Prerod Vladimirja Prebiliča, Glas upokojencev, Zeleni, Mi Socialisti, Zaupanje in Stranka Generacij. Dobra četrtina (27,1 odstotka) je neodločena ali pa na vprašanje ni odgovorila.

Nagrada za NSi, SLS in Fokus, Kazen za Prebiliča

Nekoliko drugačen vrstni red pokažejo odgovori na vprašanje o stranki, ki bi jo anketirani volili, če bi bile volitve danes. SDS na prvem mestu (19,1 odstotka) in Svobodi na drugem (15 odstotkov) sledijo SD (8,4 odstotka), NSi+SLS+Fokus (7,2 odstotka), Levica+Vesna (5,7 odstotka) in Demokrati (5,1 odstotka). Blizu štirih odstotkov je še SNS (3,9 odstotka), nad dvema odstotkoma pa še pirati (3 odstotki) in Resni.ca (2,6 odstotka). Sledijo Zeleni, Glas upokojencev, Prerod, Zaupanje, DeSUS, Mi, socialisti! in ostali. Približno četrtina (24 odstotkov) je neodločena.

Ko te številke pretvorimo v poslanske mandate, se po ugotovitvah IJEK kaže nadvse zanimiva slika. SDS bi jih osvojila 26, Svoboda 21, SD 11, NSi+SLS+Fokus 10, Levica+Vesna 8, Demokrati 7 in SNS 5. Seštevek mandatov na desni sredini namreč znaša 43 (če pogojno sem prištejemo še stranko Zmaga Jelinčiča, pa 48). Na drugi strani Stranke aktualne koalicije skupaj zberejo 40 mandatov in niti s SNS ne sežejo čez polovico.

Volivci so sodeč po izidih nagradili pripravljenost na sodelovanje tako v primeru NSi, SLS in Fokus kot deloma tudi v primeru Levice in Vesna. Hudo pa so kaznovali Vladimirja Prebiliča, ki se je po zavrnitvi skupne liste s stranko SD znašel daleč pod parlamentarnim pragom in bo zelo verjetno tudi po marčevskih volitvah ostal evropski poslanec.

Kljub božičnici ni pretiranega optimizma

Pri IJEK so tokrat državljanke in državljane povpraševali tudi po razmerah v Sloveniji v zadnjem mesecu. Rezultati so zanimivi tudi v luči predvolilnih bombončkov, kot sta podaljšanje veljavnosti vinjet in napoved božičnice. Velika večina anketiranih slednje sicer v času, ko so opravljali raziskavo (od 1. do 18. decembra) še ni dobila izplačane.

Kljub temu pa izidi prav velikega optimizma ne kažejo. Na vprašanje, ali gre v Sloveniji v zadnjem mesecu na bolje, na slabše ali ostaja enako, je namreč le 12,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da na bolje. Približno enak delež pa je tistih, ki so odgovorili, da gre na slabše (43,54 odstotka), in tistih, ki ne opažajo sprememb (43,87 odstotka).