Razkriti tajni klepet najvišjih predstavnikov ameriške vlade je slaba novica tako za ZDA kot Evropo

Washington še vedno prebavlja resno varnostno kršitev v središču Trumpove administracije. Novinar časopisa The Atlantic je nenamerno prejel občutljive informacije o ameriški vojaški operaciji, kar je povzročilo zaskrbljenost glede varnosti podatkov, v Evropi pa tudi jezo in razočaranje.

V zgodbi, objavljeni v ponedeljek, je novinar Jeffrey Goldberg razkril, da ga je svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz prejšnji mesec dodal v skupinski klepet v aplikaciji za šifrirano sporočanje Signal, v kateri so bili tudi obrambni minister Pete Hegseth, državni sekretar Marco Rubio, minister za finance Scott Bessent, direktorica nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard, direktor CIA John Ratcliffe, podpredsednik JD Vance in drugi najvišji predstavniki nacionalne varnosti in Bele hiše. V klepetu so uradniki razpravljali o napadu na Hutije v Jemnu in Hegseth je poslal operativne podrobnosti o napadih – dve uri pred padcem bomb. 

Atlantic je v sredo objavil celotno besedilo klepetalnice. 

Prekršena osnovna pravila 

Kot poroča BBC, je uhajanje zaupnih podatkov iz ekipe za nacionalno varnost predsednika Donalda Trumpa v nezavarovani aplikaciji za klepet po mnenju analitikov najverjetneje kršilo tri osnovna pravila. 

1. Aplikacije za sporočanje niso zaščitene:  

Signal je prešel iz platforme, ki so jo imeli radi disidenti, v neuradno mrežo šepetanja uradnikov v Washingtonu. Strokovnjaki za zasebnost in tehnologijo pravijo, da je priljubljena platforma s šifriranjem od konca do konca varnejša od običajnega pošiljanja sporočil. 

Ameriška vlada aplikacije ni popolnoma prepovedala. Pod predsednikom Joejem Bidnom je bilo nekaterim uradnikom dovoljeno prenesti Signal na svoje telefone, ki jih je izdala Bela hiša. A kot so ameriškim medijem povedali nekdanji uradniki za nacionalno varnost, ki so služili v demokratski administraciji, jim je bilo naročeno, naj aplikacijo uporabljajo zmerno in v njej nikoli ne delijo tajnih podatkov. 

»Kanali, ki se običajno uporabljajo za komunikacijo znotraj vladnih sistemov, so nadzorovani in dobro zavarovani z vidika uporabe,« je dejal John Wheeler iz Wheelhouse Advisors, svetovalca za kibernetsko varnost. Kot je dejal, se zdi, da z zunanjimi orodji morda ni nobenih avtorizacijskih protokolov. 

»Nekaj tako občutljive narave bi res moralo zahtevati nekaj zelo strogih protokolov v smislu komunikacije,« je Wheelhouse povedal za BBC. »Bil sem zelo presenečen, da uporabljajo takšno rešitev.« 

Dodal je, da bi lahko zaradi tega incidenta ameriški partnerji v tujini dvakrat premislili, preden bi ameriškim uradnikom sporočili občutljive informacije. 

2. Klepet je morda vključeval tajne podatke: 

Uporaba Signala za izmenjavo visoko tajnih informacij in nenamerna vključitev novinarja v razpravo bi lahko pomenila kršitev zveznih zakonov, kot je Zakon o vohunjenju. Nepravilno ravnanje, napačna uporaba ali zloraba tajnih podatkov je lahko kaznivo dejanje, čeprav zaenkrat še ni jasno, ali so bile v tem primeru te določbe morda kršene. 

Občutljiva vladna komunikacija mora potekati v zaprti sobi, imenovani Prostor za občutljive razdeljene informacije, kjer so mobilni telefoni na splošno prepovedani. Ameriška vlada ima vzpostavljene druge sisteme za sporočanje zaupnih podatkov, vključno s sistemom Joint Worldwide Intelligence Communications System (JWICS) in omrežjem Secret Internet Protocol Router (SIPR), do katerega lahko najvišji vladni uradniki dostopajo prek posebej konfiguriranih prenosnikov in telefonov. 

Bela hiša je zanikala, da bi v klepetu delili kakršne koli tajne informacije. 

3. Državne evidence je treba hraniti: 

Nekatera sporočila Signala, ki jih je svetovalec za nacionalno varnost Waltz poslal v klepet, naj bi po enem tednu izginila, je poročal Goldberg. Če bo potrjeno, bo to sprožilo vprašanja o dveh zveznih zakonih, ki zahtevata hrambo vladnih evidenc: Zakon o predsedniških evidencah in Zakon o zveznih evidencah. 

Uradna vladna sporočila naj bi se samodejno arhivirala ali pa naj bi vpleteni posamezniki sporočila posredovali, kopirali ali ohranili. 

V Evropi jeza in prizadetost 

Po navedbah Atlantica je podpredsednik Vance dejal, da sovraži »ponovno reševanje Evrope« z začetkom vojaške akcije za zaščito ladijskega prometa, predvsem v korist evropske trgovine. Obrambni minister Hegseth je Vanceu odgovoril: »Popolnoma delim vaš sovraštvo do evropskega brezplačnega šlepanja. To je PATETIČNO.«

Sporočila so vključevala tudi pogovor o tem, kako doseči, da bo Evropa »poplačala« ZDA za stroške vojaške akcije.   

Britanski in evropski uradniki ter diplomati so se na razkritje zasebnih sporočil odzvali z mešanico prizadetosti in jeze, poroča Politico. Britanski diplomat je opozoril, da je izmenjava poudarila vtis, da je bil Vance gonilo sovražnosti ZDA do Evrope. Kot je dejal, je to prisililo druge, vključno s Trumpom, v bolj neizprosno pozicijo, ker »noče biti videti šibkejši od Vancea«.

Nekdanji britanski obrambni minister Grant Shapps je dejal, da se morajo nekateri v Trumpovi administraciji očitno ponovno poučiti o svojih zaveznikih. Napačno je bilo trditi, da evropska vojska ni storila ničesar, da bi rešila problem Hutijev, ki jih podpira Iran in ciljajo na komercialne ladje, je dejal. Načrtovane zračne napade naj bi podprla ravno britanska letala za oskrbo z gorivom. 

Drugod po Evropi je bil ton med diplomati bolj žalosten in resigniran. Vsako upanje, ki so ga morda imeli, da Vance in njegovi kolegi javno izkazujejo agresijo proti Evropi, medtem ko so ji zasebno bolj naklonjeni, je izginilo.  

»Streznitveno je videti, kako govorijo o Evropi, ko mislijo, da jih nihče ne posluša,« je dejal en diplomat EU, ki je tako kot drugi ostal anonimen, da bi izrazil odkrit pogled. »Toda hkrati to ni presenetljivo ... Gre le za to, da zdaj vidimo njihovo razmišljanje v vsem njegovem nediplomatskem sijaju.«

Drugi diplomat EU je dejal, da zgodovina kaže, da se bo Amerika nekega dne vrnila k vlogi trdne zaveznice Evrope. »Zaenkrat je zaupanje kljub včasih lepim diplomatskim besedam porušeno,« je dejal. »Brez zaupanja ni zavezništva. Zato menim, da mora Evropa narediti veliko več, ker nima druge izbire.«

Kar zadeva zaračunavanje operacije Evropejcem, pa je visoki uradnik EU dodal: »Računa še nismo prejeli.«