Razvojni zakon znova razdelil poslance, v razpravi celo namigovanja na Hitlerja

Poslanci danes odločajo o razpisu zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki naj bi ga volivci presojali 6. decembra. Čeprav razpisu referenduma ne nasprotuje nobena poslanska skupina, se je razprava hitro spremenila v obračun o vsebini zakona. Vladajoča koalicija poudarja davčne razbremenitve, večjo konkurenčnost gospodarstva in koristi za prebivalstvo, opozicija pa opozarja na finančne posledice ter posege v socialne pravice. Razpravo so zaznamovale ostre obtožbe, poslanec Levice pa je sprejemanje zakonodaje brez socialnega dialoga primerjal celo z ravnanjem Adolfa Hitlerja. Sejo je zaznamoval še zaplet zaradi propagandnih nalepk na prenosnih računalnikih predstavnikov vlade, ki je sprožil očitke o vmešavanju RTV Slovenija v referendumsko kampanjo.

Državni zbor je zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije sprejel 11. maja, njegovo uveljavitev pa je ustavila referendumska pobuda sindikatov. Parlamentarna večina je sprva odločila, da referendum ni dopusten, vendar je ustavno sodišče ta sklep razveljavilo in omogočilo nadaljevanje referendumskega postopka. Sindikati so nato zbrali več kot 42.000 podpisov za razpis referenduma. Predlog odloka predvideva, da bodo volivci o zakonu odločali 6. decembra. Referendumsko vprašanje se bo nanašalo na uveljavitev celotnega zakona, ki med drugim predvideva znižanje DDV za osnovna živila, spremembe obdavčitve najemnin in normirancev, uvedbo razvojne kapice ter spremembe na področju pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe.

Papež: Zakon za slovensko družino, ne za bogate

Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je zakon predstavil skozi vsakdan hipotetične slovenske družine. Začel je z materjo, ki v trgovini kupuje osnovna živila, nadaljeval z očetom obrtnikom, ki plačuje visoke prispevke, upokojenko, ki bi želela še naprej delati, in dedkom, ki čaka na zdravstveno obravnavo. Dan je zaključil s sinom, ki išče stanovanje, ter hčerjo inženirko, ki ji delo ponujajo v Avstriji. Na teh primerih je ponazoril predvidene učinke zakona, od nižjega DDV in prispevkov za samozaposlene do možnosti prejemanja polne pokojnine ob delu, ugodnejše obdavčitve oddajanja stanovanj mladim in razvojne kapice pri 7500 evrih. »To je razvojni zakon, ne zakon za bogate, ampak zakon za to družino in zakon za gospodarstvo,« je poudaril. Ob tem je zavrnil očitke o previsokih stroških predlaganih ukrepov in spomnil na sporne izdatke prejšnje vlade, med drugim nakup stavbe na Litijski in 13.000 računalnikov. Volivce je opozoril, da na referendumu ne bodo mogli odločati o posameznih ukrepih, temveč o zakonu kot celoti.

Žakelj napovedal nadaljnje davčne razbremenitve

Podporo zakonu je v imenu poslanske skupine NSi, SLS in Fokus izrazil Janez Žakelj. Po njegovem prepričanju je prejšnja vlada gospodarstvo obremenjevala z vedno novimi davki in prispevki, razvojni zakon pa pomeni spremembo gospodarske politike. »Če želimo deliti, moramo najprej ustvariti,« je poudaril in zagovarjal razbremenitev dela ter izboljšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij. Posebej je izpostavil razvojno kapico, ki naj bi podjetjem olajšala zaposlovanje in zadrževanje visoko usposobljenih kadrov. Zavzel se je za postopno širitev davčnih razbremenitev, pri čemer je napovedal, da bo kmalu sledil tudi ukrep zvišanja splošne dohodninske olajšave za srednji sloj, predviden v koalicijski pogodbi. Žakelj je bil kritičen do sindikatov, saj meni, da je bil velik del podpisov za referendum zbran z zavajanjem o vsebini zakona. Kljub temu je napovedal podporo odloku o njegovem razpisu.

Socialni demokrati opozarjajo na posledice za javne storitve

Povsem drugačno stališče je predstavil Darko Ratajc iz SD, ki je opozoril predvsem na način sprejemanja zakona in njegove morebitne posledice za javne finance. Po njegovih besedah je bil obsežen zakon sprejet po nujnem postopku, brez ustreznega socialnega dialoga in temeljite presoje finančnih učinkov. Posebej je izpostavil, da predlog ni bil obravnavan na Ekonomsko-socialnem svetu. Opozoril je, da zmanjševanje prihodkov v javne blagajne ni zgolj proračunsko vprašanje, temveč lahko vpliva na financiranje zdravstva, šolstva, pokojnin in socialne varnosti. Ratajc je ob tem poudaril, da gospodarstvo sicer potrebuje spodbudno okolje, vendar njegovega razvoja ni mogoče ločiti od kakovostnih javnih storitev. SD bo zato na referendumu nasprotovala uveljavitvi zakona, razpis referenduma pa podpira.

Šega s primerjavo s Hitlerjem

Še ostrejši je bil poslanec Levice Vladimir Šega, ki je zakon označil za poseg v družbeni dogovor, vzpostavljen v več kot treh desetletjih samostojne Slovenije. Pri kritiki sprejemanja sprememb brez socialnega dialoga je posegel po zgodovinski primerjavi. Poslance je vprašal, kdo je nazadnje na tak način spreminjal zakonodajo, ter dodal, da je imel »smešne brke in ni bil sprejet na likovno akademijo«, s čimer je očitno namignil na Adolfa Hitlerja. Primerjavo je ponovil še proti koncu nastopa, ko je zatrjeval, da se kaj podobnega v Evropi po »gospodu s čudnimi brki« ni več zgodilo. Sicer pa se je Šega osredotočil na posamezne določbe zakona. Dvomil je, da bi razvojna kapica pri 7500 evrih pomembneje vplivala na odločitve visoko usposobljenih delavcev o zaposlitvi v tujini. Kritičen je bil do nižje obdavčitve najemnin, saj po njegovem ni nobenega zagotovila, da bodo lastniki davčno razbremenitev prenesli na najemnike. Opozoril je še na možnost spodbujanja prekarnih oblik dela zaradi ugodnejše obravnave samostojnih podjetnikov ter na določbe o prenehanju delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za upokojitev. Po njegovem mnenju bi lahko zakon dolgoročno zmanjšal sredstva za javne storitve, zaradi česar bi prebivalci kljub nekaterim davčnim prihrankom nazadnje plačevali več.

Boštjančič opozoril na posledice za občine, Gladek mu očital predvolilno kampanjo

Nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič iz Svobode je odprl vprašanje, kako bi se izvajanje zakona odrazilo v občinskih proračunih. Opozoril je, da občine del sredstev pridobivajo iz dohodnine, katere prihodki bi se zaradi predvidenih davčnih razbremenitev zmanjšali. Posebej je izpostavil Ljubljano, za katero meni, da bi lahko utrpela znaten izpad prihodkov, hkrati pa bi spremembe obdavčitve najemnin po njegovi oceni še spodbudile nakupe stanovanj za naložbene namene. Od ministrstva za finance je zahteval konkretne izračune posledic zakona za vseh 212 občin. Opozoril je še, da je isto ministrstvo maja, pod prejšnjo vlado, zakonu nasprotovalo zaradi njegovih javnofinančnih tveganj. »Za mizo so prinesli nalepke, ne pa izračunov,« je dejal ob sklicevanju na referendumske napise na računalnikih vladnih predstavnikov. Rado Gladek iz SDS mu je odgovoril, da razpravo o referendumu izkorišča za lastno predvolilno predstavitev, saj kandidira za župana Ljubljane. Zavračal je njegove očitke o finančnih posledicah ter poudaril, da želi zakon z davčnimi razbremenitvami spodbuditi gospodarsko rast in izboljšati konkurenčnost Slovenije.

Demokrati in Resnica: Ljudem mora ostati več denarja

Na drugi strani je Dejan Zakrajšek iz poslanske skupine Demokratov Anžeta Logarja poudaril, da zakon prinaša konkretne razbremenitve za upokojence, mlade, družine, samozaposlene in podjetja. Posebej je izpostavil odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo od pokojnin, nižji DDV za osnovna živila in ugodnejše pogoje oddajanja stanovanj mladim ter družinam z otroki. Opozoril je, da bi zavrnitev zakona pomenila, da nobeden od predvidenih ukrepov ne bi začel veljati. Podobno je v imenu Resnice nastopil Nedeljko Todorović, ki je poudaril, da bi morala država prebivalcem pustiti več njihovega zaslužka, podjetjem pa omogočiti ugodnejše pogoje poslovanja. V Resnici so prepričani, da bodo volivci zakon na referendumu podprli, saj po njihovem prinaša predvsem razbremenitve. Napovedali so še zavzemanje za dodatno znižanje davkov, stroškov dela in cen energentov.

Zaplet zaradi nalepke na računalniku

Sejo je zaznamoval še zaplet zaradi nalepke z napisom »ZA razvojni zakon« na prenosnem računalniku državnega sekretarja na ministrstvu za finance Petra Papeža, ki je sedel za govorci. Poslanci opozicije so zahtevali, naj računalnik umakne, saj je bila nalepka, ki poziva h glasovanju za zakon, vidna v televizijskem prenosu. Kot poroča STA, je med predstavljanjem stališča Janeza Žaklja RTV Slovenija začela govorce snemati s strani, pozneje pa se je vrnila na običajni kader, v katerem je bila nalepka znova vidna. Žan Mahnič (SDS) je javni televiziji očital, da je s tem že začela sodelovati v referendumski kampanji.