Romsko društvo mediju zagrozilo s kazenskimi ovadbami

V uredništvo Moje Dolenjske so pred kratkim prejeli dopis romskega Društva 'Vstani, romski otrok'. V dopisu je društvo portalu zagrozilo s kazenskimi ovadbami, če bodo pri poročanju o kriminalnih dejanjih, v katera so vpleteni posamezni Romi, še naprej navajali, da so kriminalna dejanja zagrešili Romi. Dopis naj bi prejeli tudi nekateri drugi mediji. »Nikjer v naših prispevkih niti z besedo ne spodbujamo sovraštva ali nasilja do romske skupnosti, temveč le navedemo golo dejstvo o tem, kdo je zagrešil kaznivo dejanje,« so se odzvali na portalu.

Na portalu moja-dolenjska so pred kratkim poročali, da jim romsko društvo grozi s kazenskimi ovadbami – v uredništvo jim je pisalo Društvo 'Vstani, romski otrok', ki ima sedež v Murski Soboti. »V društvu so prepričani, da bi pri pisanju morali zamolčati, da so kazniva dejanja zagrešili Romi, saj naj bi s tem neupravičeno stigmatizirali celotno romsko skupnost, hkrati pa menijo, da bi moralo poročanje temeljiti na dejanju in ne na poudarjanju, da so ga zagrešili Romi,« so zapisali na portalu.

Društvo je portal tudi podučilo, kakšni bi morali biti naslovi – npr. »Policija preiskuje jutranji napad« ali pa »Trije moški osumljeni napada na komunalne delavce.« V kolikor se portal ne bo držal priporočil, jim društvo grozi s kazenskimi ovadbami zaradi spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na etični pripadnosti. Po informacijah portala moja-dolenjska so dopis poslali še nekaterim drugim medijem. 

»Ob tem naj pojasnimo, da v našem mediju vedno, ko imamo informacije, da je kaznivo dejanje zagrešil Rom, to tudi navedemo. Tako ravnamo zato, ker uradna statistika policije in države kaže, da je največje število kaznivih dejanj v občinah, kjer živi romska skupnost, pri čemer po izjavah posameznih županov, ki poznajo stanje na terenu in razpolagajo s statistiko policije, daleč največji delež kaznivih dejanj (med 70 in 80 odstotki) v teh občinah zagrešijo prav Romi,« so pojasnili na portalu in dodali, da s tem želijo odgovorne opozoriti, da je kriminal očitno težava, s katero se sooča romska etnična skupnost, in da gre za problem, ki zelo bremeni tudi vse ostale. »Zamolčanje tega bi bilo v nasprotju z novinarskimi kodeksi, posebej Kodeksom Združenja novinarjev in publicistov, katerega člani smo, in ki novinarjem nalagajo, da morajo o zadevah poročati celovito in resnicoljubno, ne da bi zamolčali kakšno pomembno okoliščino,« so še opozorili.

Poudarili so, da pri svojem poročanju ne stigmatizirajo celotne romske skupnosti, saj vedno navajajo, da so kaznivo dejanje zagrešili posamezni Romi in da obstajajo tudi Romi, ki se skušajo vključiti v družbo in kaznivih dejanj ne povzročajo. »Nikjer v naših prispevkih niti z besedo ne spodbujamo sovraštva ali nasilja do romske skupnosti, temveč le navedemo golo dejstvo o tem, kdo je zagrešil kaznivo dejanje,« so bili jasni.

Treba se je izogibati posploševanju, a gre za javno relevanten podatek

Iz Združenja novinarjev in publicistov so nam sporočili, da se do konkretnega primera težko opredelijo, saj posamezne kršitve novinarskega kodeksa Združenja novinarjev in publicistov presoja častno razsodišče ZNP. »Načeloma pa se nam navajanje, da so posamezna kazniva dejanja zagrešili Romi, ne zdi sporno,« so ocenili in pojasnili, da se romsko skupnost v Sloveniji obravnava z vidika pozitivne diskriminacije, kar pomeni, da imajo njeni pripadniki glede na svoj specifičen položaj določene privilegije, ki jih večinsko prebivalstvo nima.

»Glede na to je smiselno, da zanje velja tudi obratno, torej da se lahko izpostavlja tudi probleme, ki jih zagrešijo Romi,« so zapisali in izpostavili, da se na ta način opozarja tudi na specifike omenjene skupnosti, hkrati pa tudi na problematiko, ki jo je treba urejati v povezavo z njo. »Enostavno torej povedano, določeni privilegiji na drugi strani prinašajo tudi več odgovornosti. Zato ni nič narobe, če novinarji pri svojem poročanju izpostavijo, da je določeno kaznivo dejanje zagrešil Rom, čemur se sicer novinarji v Sloveniji po naših opažanjih načeloma ne izogibajo. Se je pa treba pri tem izogibati posploševanju, da je problematična celotna romska skupnost,« so sklenili v ZNP.  »Kodeks novinarjev Slovenije zavezuje zgolj njihove člane in nikogar drugega,« je opozoril predsednik ZNP Matevž Tomšič.

Izpostavljati etničnost nekoga po njegovih besedah samo po sebi ni sporno. Če zagreši neko kaznivo dejanje npr. Italijan ali Hrvat, mediji po navadi tega ne zamolčijo. »Zakaj bi za Rome veljala izjema, sploh ker so v določenih okoljih izrazito nadpovprečno udeleženi v dejanjih, ki se jih sankcionira,« je dejal Tomšič in ocenil, da gre za nekaj, kar je javno relevantno. Izpostavljanje podatka tako ne more biti v nasprotju z novinarskimi standardi.