Rusi v "sveti vojni" proti terorizmu. A kaj za Rusijo terorizem sploh pomeni

V zvezi z vojno v Siriji je Vladimir Putin večkrat pozval k skupni koaliciji v boju proti svetovnemu terorizmu. K boju proti terorizmu je septembra 2015 pozval tudi patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril.

Hkrati je grožnja terorizma, kot jo ljudje zaznavajo znotraj svoje federacije, malenkostna. Obenem pa se poraja vprašanje, kdo je bil v preteklosti sploh pobudnik za teroristična dejanja, povezana z Rusijo.

V nadaljevanju bomo poskušali razčleniti kompleksno vprašanje: kaj za Rusijo pomeni terorizem?

Teroristična nevarnost s strani ZDA?

Še oktobra 2014 je 21% odstotkov Rusov verjelo, da je najhujša teroristična nevarnost za Rusijo ZDA, zgolj 13% vprašanih je na prvo mesto dala radikalne islamske skupine. V sklopu iste raziskave Vseruskega centra za javnomnenjske raziskave je teroristično grožnjo iz Severnega Kavkaza videlo zgolj 3% izprašanih, medtem ko je bil v rezultatih vprašalnika leta 2013 strah iz jugozahoda federacije kar 20%.

Od raziskave je minilo leto in pol, toda grožnja ZDA Rusiji - sicer ne "teroristična" - je prisotna tudi v novi odredbi strategije nacionalne varnosti Ruske federacije iz decembra 2015 pod argumentom, da želi ZDA ohraniti vodilno vlogo v mednarodnih odnosih kljub poskusih Rusije, da bi svojo vlogo okrepila.

Patriarh Kiril: Ruska sveta vojna proti terorizmu

V medijih je bil zelo odmeven poziv patriarha Kirila na priznanje Rusije septembra 2015 o ruskih vojaških silah v Siriji. Kiril je rusko vojaško intervencijo podprl , saj "Ne bi smeli ostati hladni do trpljenja sirskega prebivalstva,". Odločitev Rusije za posredovanje v Siriji je označil kot odgovorno ter boj proti terorizmu označil za "sveto vojno, v kateri je Rusija najbolj aktivna sila na svetu".

Njegov odnos do vojne se ni spremenil, saj se tem, da se borijo v Siriji, obvarujejo Rusijo pred terorizmom.

Izbrisan spomin terorizma na ruski zemlji zadnjih 20 let?

Po navedenih podatkih - da je strah terorizma iz Severnega Kavkaza malenkosten in patriarhove besede, da terorizem ne bi prišel v Rusijo - deluje, kot da so v Rusiji pozabili na vrsto terorističnih napadov na njihovem ozemlju: zadnji najbolj odmeven še iz decembra 2013, ko sta v Volgogradu dva samomorilska napadalca ubila 34 ljudi, da spomnimo še na napad na moskovski podzemni železnici leta 2010, kjer je umrlo 40 ljudi, in serije bombnih napadov po raznih mestih, ki so leta 1999 terjali skoraj 300 žrtev in ki so nazadnje vodili v drugo čečensko vojno.

V medijih je potrebno nazorno predstavljati nenaklonjeno stališče Rusije k 20 terorističnim organizacijam

Kljub temu pa so prisotne posledice čečenskih vojn in vojne v Dagestanu, saj so islamske skrajne organizacije, ki so v teh vojnah sodelovale, v Rusiji prepovedane.

V medijih je posledično po medijski zakonodaji ob vsaki omembi teh terorističnih organizacij potrebno bralca opozoriti, da je ta organizacija v Rusiji prepovedana. Enako velja tudi za Islamsko državo, ki je na seznamu 20 prepovedanih terorističnih organizacij. Ob vsaki navedbi organizacije, kar je vsaj zadnje pol leta tako na Zahodu kot v Rusiji vsak dan, je potrebno navesti "Organizacija, prepovedana v Ruski federaciji".

Branilka Rusije pred terorizmom naslednica KGB

Za boj proti terorizmu v Rusiji je prva odgovorna varnostno-obveščevalna služba FSB - naslednica sovjetske KGB. O njihovi vpletenosti v teroristična dejanja je problematiziral že leta 2006 likvidirani Aleksander Litvinenko, nekdanji sodelavec FSB-ja in kasnejši azilant v Londonu, v svojem delu Razstreljevanje Rusije: zarota proti demokraciji (2002).