SD-jevo Miklavževo darilo Prebiliču

Skupni nastop Preroda Vladimirja Prebiliča in SD na parlamentarnih volitvah čez dobre tri mesece se je na prvi pogled zdel racionalna ideja. Obema strankama bi zagotovil zanesljiv prestop parlamentarnega pragu in s tem preprečil morebitno drobljenje glasov pod parlamentarnim pragom. Toda Prebilič je svoji nekdanji stranki dal dvojko. Še več, položaj je izkoristil sebi v prid. Potem ko se do aktualnih družbenopolitičnih vprašanj, od romske problematike pa do referendumskega vprašanja o asistiranem samomoru, praktično ni opredeljeval oziroma je deloval dokaj megleno, so mu v SD ponudili idealno priložnost, da se spet postavi na politični zemljevid. In pograbil jo je z obema rokama.

Ihta, s katero je predlog SD v le nekaj urah od tistega, ko je zaokrožila v javnosti, pozdravil tudi prvi predsednik republike Milan Kučan, daje slutiti, da bi bile že v izhodišču ideje morebitnega povezovanja lahko tudi sive eminence slovenske levice. O podobnem bi bilo mogoče sklepati tudi iz tega, kako hitro se je po eni kavi s prvakom SD Matjažem Hanom razvila ta zgodba, na kar je v izjavi za medije po odločitvi sveta Preroda spomnil tudi Prebilič.

S košarico je Prebilič na pladnju tako dobil tudi priložnost, da tudi Kučanu vsaj nekoliko vrne za njegovo omahljivost pri deljenju žegna za vstop v volilno tekmo. Prihodnji tedni in meseci bodo pokazali, kolikšno specifično moč in vpliv na politično krajino na levi še ima zadnji predsednik slovenske partije. Predvsem pa to, ali bo po vladni »depolitizaciji« dominantnih medijev še ostal kateri, ki bi si drznil spodkopavati njenega avtorja Roberta Goloba. Ali da bi si kateri od merilcev javnega mnenja drznil Prebiliču napovedati spodoben rezultat.

Po mnenju prvaka opozicije ni nikakršnega dvoma. »Gremo stavit, da bo Prerod Vladimirja Prebiliča na naslednji anketi za kazen pod 4 odstotki?« je na X-u navedel Janez Janša. »Ker Milan Kučan močno priporočil združitev,« je pripisal.

Je pa Prebilič s tem obenem pokazal, da kljub razmeroma nizki javnomnenjski podpori ne želi, da bi ga javnost tri mesece pred volitvami praktično potiskala na rob levosredinskega prostora, na mesto nekoga, ki resne konkurence Golobu ne predstavlja. Če je želel ostati resen igralec na političnem parketu, mu drugega niti ni preostalo.

Morebitna skupna lista bi vsaj v delu javnosti gotovo sprožila ugibanja, ali nemara ne drži fige v žepu oziroma ali si z namenom kandidiranja v neizvoljivem okraju nemara skuša ohraniti varno in bistveno bolje plačano službo v Bruslju. Tako pa je Prebilič dal tokrat jasno vedeti, da bo kandidiral v domačem Kočevju.

Obramboslovec v političnem smislu sicer še vedno prisega na izključevalno retoriko, ki prihodnosti države ne vidi v sinergiji najmočnejših sil v slovenski politiki. Zato tudi ni zelo verjetno, da bi prav dosti glasov pobral kje drugje kot na levici in delu leve sredine. Vse bolj števna množica strank in strančic pa bi lahko čez tri mesece zanje predstavljala tudi precejšnje tveganje, da bo v omenjenem političnem prostoru za katero od njih preprosto zmanjkalo prostora.