Sirija je potrdila prisotnost nuklearnega materiala, OMU orožje je še skrito

Mednarodna atomska agencija (IAEA) je razkrila velik obrat v Siriji za bogatenje urana in vojaški nuklearni program, ki ima velike zaloge materiala. Najmanj tri desetletja je bilo znano, da je Sirija poizkusila zgraditi nuklearno orožje, poleg tega je imela velike zaloge kemičnega in biološkega orožja. Del je prišel iz Iraka, kajti nekdanji predsednik Sirije Bašar al-Asad in nekdanji iraški predsednik Husein sta sodelovala na tem področju. Zunanji minister Sirije Asad al-Šibani je za javnost povedal, da ima Sirija pravico do civilne uporabe nuklearne energije.

Izjava IAEA

Direktor IAEA Rafael Grossi je na tiskovni konferenci z al-Šibanijem sporočil, da bo material ostal pod sirsko kontrolo, vendar z rednimi inšpekcijami IAEA. Sirija je pod trenutnim vodstvom sama povabila inšpektorje na ogled obratov. V Siriji namreč ne gre le za nuklearni program, ampak tudi kemični program, ki ga je Bašar razvijal več let. IAEA je obiskala obrat al-Kibar, ki ga je leta 2007 raketiral Izrael in s tem verjetno preprečil napredovanje surskega nuklearnega programa.

Nuklearni material se nahaja na 'Področju 99', ki je bilo skladišče za shranjevanje nuklearnega materiala v povezavi z obratom al-Kibar. Inšpektorji so povedali, da je material rumena pogača, ki bi jo lahko uporabili za nadaljnje bogatenje in procesiranje ter nazadnje uporabili kot nuklearno gorivo. Ta material ne more biti uporabljen v nuklarnem orožju, lahko pa se uporabi za izgradnjo umazane bombe. Materiala naj bi bilo za nekaj ton, koliko natančno pa niso sporočili.

Program v al-Kibarju v Deir ez-Zorju

V obratu al-Kibar je imela Sirija delujoč reaktor, ki ni bil prijavljen agenciji IAEA. Šlo je za nuklearni program, ki ga je Bašar sicer zanikal, vendar so zahodne obveščevalne agencije že dolgo časa sumile, da gre za reaktor in skladišče materiala. Uradno je šlo za vojaško oporišče, vendar so izraelske obveščevalne službe razpolagale z dokazi, da Sirija izvaja neprijavljene nuklearne aktivnosti. Zato so leta 2007 in 2008 oporišče bombardirali in ga uničili, toda 'Področje 99' je ostalo nedotaknjeno. Izrael je šele 2018 javno priznal, da so leta 2007 in 2008 izvedli skrivne napade na obrate v al-Kibarju.

V obratu al-Kibar je imela Sirija delujoč reaktor, ki ni bil prijavljen agenciji IAEA.

Že februarja 2025 so inšpektorji nuklearne agencije izvedli pregled obrata in okolice ter ugotovili ostanke urana. Sirski predsednik Ahmed al-Šara je agenciji dal proste roke pri pregledu celotnega območja. Izrael zahteva, da material iz 'Področja 99' umakne, sicer bo s skladiščem storil enako kot z obratom al-Kibar, torej ga bombardiral. Ameriški uradniki, ki prav tako sodelujejo z IAEA in sirskim predsedstvom so povedali, da je malo ljudi vedelo za nuklearni program. Zanj je vedel le vrh nekdanjega režima in nekaj pripadnikov nekdanjih varnostnih služb.

IAEA je sprva v juliju sporočila, da so s sirsko vlado podpisali sporazum za odstranitev materiala. Toda včeraj je prišla sveža novica, da materiala ne bodo odstranili. Kot lahko razumemo, si Sirija prizadeva za sirski civilni nuklearni program, zato so z IAEA podpisali nov dogovor o nadzoru nuklearnega materiala skupaj sirsko atomsko agencijo. Kot rečeno, gre za material, iz katerega ni mogoče izdelati nuklearnega orožja, z izjemo umazane bombe. Sicer ni znano, da bi imela Sirija še kakšna skladišča nuklearnega materiala.

Bašarjevi načrti za nuklearne obrate

Bašar je imel v načrtu konstrukcijo dveh obratov in enega skladišča. Al-Kibar je imel delujoče reaktorje in 'Področje 99' je bilo namenjeno skladiščenju materiala. Marg as-Sultan je obrat namenjen konverziji uranove rumene pogače v uranov tetraflorid (UF4). IAEA je po uničenju reaktorja v al-Kibarju zahtevala pregled Marg as-Sultana, Masijafa in Iskandrije, kar je takrat Bašar zavrnil. Vrata mednarodnim inšpektorjem za pregled nuklearnih in kemičnih obratov je odprl šele al-Šara.

Satelitske slike so pokazale aktivnost in izgradnjo obrata Marg as-Sultan leta 2008, zato je IAEA zahtevala takojšnji vstop v obrate. Takrat so sporočili, da so sirske oblasti želele zakriti resnični namen obrata, vendar so premiki velikih kontejnerjev med al-Kibarjem in Marg as-Sultanom nakazovali na potek nuklearnih aktivnosti. Masijaf je po drugi strani vojaško skladišče, kjer je sirska vojska v preteklosti shranjevala kemično orožje, tam je namreč deloval tudi Sirski center za raziskave v znanosti (CERS). Izrael je zaradi neodzivnosti sirskih oblasti do pozivov IAEA septembra 2017 skladišče bombardiral. Podoben namen kot Masijaf je imelo skladišče v Iskandriji.

Al-Šara razkrije Bašarjev kemični program

Letošnjega maja so sirske oblasti naznanile, da so razbile mrežo nekdanjih režimskih funkcionarjev, ki so vodili program kemičnega orožja za Bašarja al-Asada. Sirija se je leta 2013 pridružila mednarodni konvenciji za nadzor kemičnega orožja OPCW, vendar so inšpektorji dalj časa sumili, da sirski režim namenoma skriva obrate za proizvodnjo kemičnega orožja. Po podpisu sporazuma bi Sirija namreč morala zapreti vse svoje obrate za izdelavo kemičnega orožja in uničiti vse zaloge, vendar tega ni storila. Sirija je sicer zaprla 27 obratov za proizvodnjo kemičnega orožja in uničila 1300 ton zalog, vendar je po uničenju kemično orožje ponovno uporabila. Sirska policija je v zvezi s tem odkritjem zaprla 18 funkcionarjev nekdanjega Asadovega režima.

Trenutna oblast je začela aktivno sodelovati z OPCW, enako z agencijami Evropske unije in ZDA. Nadzor nad kemičnim orožjem je eden izmed pogojev sodelovanja z zahodnimi državami, Sirija pa si obeta tudi večjo denarno pomoč in poslovne investicije. Kaj se bo zgodilo z 18 aretiranimi funkcionarji, ni jasno, torej ali jim bo sojeno v Siriji ali na mednarodnih sodiščih. Sirske obveščevalne službe bi rade ugotovile, ali je v Siriji še več skritih skladišč in obratov kemičnega orožja, zato bodo funkcionarji verjetno ostali v Siriji do nadaljnjega.

Orožje za množično uničevanje (OMU) v Siriji

OMU ima v Siriji že dolgo zgodovino in sega v 70. leta 20. stoletja, saj je s programom OMU začel že Bašarjev oče Hafez. Zato inšpektorji in sirska vlada sumijo, da je neraziskanih še več kot 100 lokacij, kjer so bili obrati za proizvodnjo ali skladiščenje. Strah jih je namreč, da bi nekdanji pripadniki režima, ki natančno vedo, kje so zaloge kemičnega orožja skrite, le tega prodali na črnem trgu, morda celo terorističnim organizacijam, kot sta ISIS in Al-Kajda. Podoben sistem je imel na primer tudi Sadam Husein, ki je v Iraku skril OMU na več različnih lokacij za prihodnjo uporabo.

Uporaba OMU v Siriji

Bašar je uporabil kemično orožje med sirsko državljansko vojno. Že prve informacije so prihajale ven marca 2013, ko naj bi OMU uporabili v soseski Han al-Asel v Alepu in soseski al-Ataba v Damasku. Preiskave so ugotovile, da uporaba OMU ni bila izjema, ampak standard v boju proti opoziciji. Mednarodne institucije so ugotovile, da je sirska vojska iz helikopterjev meče kanistre s kemičnim orožjem nad cilje opozicije.

Na pritisk mednarodne skupnosti je Bašar pristal na preiskavo vzorcev, vendar pod pogojem, da se ne raziskuje, katera stran je kemično orožje uporabila. Iz pobranih vzorcev so inšpektorji ugotovili, da je šlo za sarin in klor. Najbolj očitni so bili napadi na Guto, kjer uporabe OMU niso dokazovali le pobrani vzorci, ampak nekaj tisoč ljudi, ki je imelo simptome značilne po uporabi takšnega orožja. Prizadet vid, bruhanje, dušenje in pena iz ust so nakazovali, da so bili ljudje v Guti izpostavljeni sarinu in kloru, podobni rezultati so bili še v predmestjih Damaska. Dokazi uporabe OMU segajo vse do leta 2018. Še leta 2017 je Bašar napadel Dumo in Han Šajhun z bojnim strupom VX.

Prizadet vid, bruhanje, dušenje in pena iz ust so nakazovali, da so bili ljudje v Guti izpostavljeni sarinu in kloru.

Kačji strup in program črnih koz

Leta 2014 je direktor ameriške obveščevalne agencije CIA obvestil nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obamo, da je sirski program izdelave biološkega orožja prešel iz faze raziskav v fazo praktične uporabe. Sirija, ki je še leta 2012 zanikala kemično orožje, je zdaj zanikala raziskave na področju biološkega orožja. Če je bil sirski kemični program rezultat sodelovanja s Sadamom Huseinom, je bil biološki program rezultat sodelovanja s Severno Korejo.

Eden izmed bojnih strupov je bil virus črnih koz, ki naj bi bil pridobljen iz jugoslovanskih sevov. Leta 1972 je imela Jugoslavija največji izbruh črnih koz v Evropi po drugi svetovni vojni. Virus se je razširil preko romarja, ki se je vrnil iz Bližnjega vzhoda. Zaradi 20% smrtnosti so jugoslovanske oblasti hitro cepile 18 milijonov prebivalcev, v karanteni je ostalo še okoli 15.000 ljudi. Virus kot biološko orožje so razvili v Severni Koreji in program nadaljevali skupaj s Sirijo. Uničevalna prednost biološkega orožja pred kemičnim je daljša obstojnost in nalezljivost.

Leta 1972 je imela Jugoslavija največji izbruh črnih koz v Evropi po drugi svetovni vojni. Virus se je razširil preko romarja, ki se je vrnil iz Bližnjega vzhoda.

Sirski CERS je raziskoval in razvijal še biološka orožja na podlagi kačjega strupa indijske kobre. Ta strup vsebuje zelo močne postsinaptične nevrotoksine, ki imajo takojšnji boleč in smrten učinek na ljudi. CERS je dobil idejo od iranskega Razi instituta v Karadžu, ki je razvil podoben program za iransko vojsko, vendar iz kaspijske kobre. Sirija in Iran sta sodelovala še na razvoju OMU orožij, ki bi vsebovala bacile. Eden izmed najuspešnejših programov OMU v Siriji je bil razvoj bojnega strupa VX, ki je eden najbolj toksičnih živčnih strupov. Velika nevarnost živčnega strupa VX obstaja tudi po uporabi, saj ta lahko ostane aktiven še nekaj tednov v zemlji.

Mednarodni dogovor

Dogovor med Sirijo in mednarodno skupnostjo je nujen za varnost tako v regiji kot na zahodu. Največja nevarnost je nakup kemičnih in bioloških agentov s strani terorističnih organizacij na črnem trgu. ISIS si je med svojim pohodom v Siriji prizadevala za odkritje skritih OMU orožij, danes pa obstaja nevarnost, da bi nekdanji Asadovi kadri ravno to orožje preprodali.