Ta prekleti molk, ki ga uporabljamo ob nepravem času in na nepravih mestih, imamo Slovenci že v genih.

Milena Miklavčič
vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Včasih me vprašajo, kakšen je po moje tipičen Slovenec. Pa jim odgovorim, ne da bi en sam hip razmišljala:"Molči in trpi, da se ne bi komu zameril."

Slovenci smo menda edini na svetu, ki se lahko pohvalimo z oznako "priden". "Kako pridne otroke imamo!", "Kako pridno ženo/moža imam!". "Kako pridne državljane imam!" pa pravijo politiki in ponovno sedejo k mizi, da bi vrgli na mizo še kaj, s čimer bodo nategnili pridne in ubogljive.

Ta prekleti molk, ki ga uporabljamo ob nepravem času in na nepravih mestih, imamo že v genih. Spominjam se otroštva, ko so nam z besedami "molči, da se ne boš komu zameril", malodane vsak dan prali možgane. Nekoč sem šla k mesarju po nekaj deset dekagramov mesa za juho. Ker je imel mesar "nerodno roko", je zmeraj odtehtal manj, kot mu je stranka potem molče plačala. In kaj se je zgodilo, ko sem mesarjevih petdeset dekagramov prinesla domov, mama pa jih je natehtala petnajst manj? Dala me je čez koleno, kot da sem jaz kriva za manko, namesto da bi šla do barabina in mu povedala svoje.
Kako tipično slovensko! Biti tiho in trpeti!

Ko sem bila mlada mamica, smo živeli pri moževih starših. Tašča je bila dobra kot kruh, le zelo bogaboječa in strašno se je bala komurkoli zameriti. Nekoč sva se peljali z avtobusom in šofer, pisal se je Sršen, je imel grdo navado, da je, če je vstal z levo nogo, nalašč zelo sunkovito zaviral. Vrglo me je do sprednjih vrat in medtem ko se je nesramnež privoščljivo in na ves glas smejal, me je bilo groza, kaj bi se lahko zgodilo, če bi imela v naročju tudi sina. Tašča, ki je opazila moje bliskanje z očmi, me je povlekla z avtobusa in me mirila:"Milena, tiho bodi, če mu boš kaj rekla, nama naslednjič niti ustavil ne bo."

Željko N. je twitnil:"Ne boste verjeli, da je moja pokojna mama, kot punca prvič šla k frizerki na trajno ... Pod havbo ji je bilo tako vroče, da je imela na koncu opekline po vratu, ni se pa upala reči frizerki, da naj da gretje na manj?"

Kako tipično slovensko! Biti tiho in trpeti!

Ko o molku, ki ga ne bi smelo biti, spregovorim na enem od družabnih omrežij, se vsuje plaz zgodb. Pa ne iz preteklosti- iz sedanjosti! Trpke, žalostne in prestrašene besede pričajo, da je molk še danes način, s katerim se ljudje ubranijo pred maltretiranji! Kakšna demokracija, kakšna svoboda govora! Eno in drugo si lahko totalitarna družba, v kateri živimo, nekam vtakne!

Ljudi je strah spregovoriti!
Špela (29 let) pravi:«Ja, tud mene so tko učili. Je treba potrpeti. Ne se izpostavljat. Pol pa vidiš, kako se dogajajo stvari okrog tebe, kako butci arogantni in z debelo kožo rinejo (in pririnejo) naprej, ti pa se po slovensko "lepo obnašaš". Pol pa si rečeš - Zakaj že ???!!!«

Avgusta (25 let):« V času študija sem delala v enem od slovenskih medijev. Na začetku mi je bilo smešno, ko sem poslušala debate o tem, o kom vse ne smejo pisati. Bilo me je groza ob misli, kako je bil dotični medij odvisen od dobre volje stricev izza ozadja. Sicer sem kasneje diplomirala, a sem potem raje prevzela tetino modno trgovinico. Zdelo se mi je, da bo manj stresno. Kako sem se zmotila! Če sem strankam po pravici povedala, da jim kakšen kos oblačila ne pristoji dobro, so bile užaljene. Če sem bila tiho, sem se pa slabo počutila sama.«
Marsikje je zaželeno, da se ženske več kot toliko ne oglašajo, da ne izpadejo – kokoši.

Obstajajo firme, kjer morajo hiti podrejeni tiho zato, da nadrejeni ne izpadejo – neumni. Dijaki so tiho zato, da se ne zamerijo profesorjem. Marsikje je zaželeno, da se ženske več kot toliko ne oglašajo, da ne izpadejo – kokoši. "Ko odrasli govorijo, otroci naj molčijo!" je pa že tako in tako znana stvar.

Pravijo, da so slovenski potrošniki med najmanj osveščenimi v Evropi. Ne bi se strinjala. Nekaj drugega je res: so med najbolj pridnimi, tihimi in pohlevnimi potrošniki, saj požrejo ves drek, ki jim ga trgovci ponudijo. Slovenci hudičevo dobro vedo, kaj se dogaja na hrvaško-slovenski meji ob Kolpi. Pa so tiho kot miške, vdani v usodo. "Tistim, v Ljubljani, ki jim ni nič mar, ne smemo in ne moremo oporekati!" jamrajo, a na skrivaj, da jih nihče ne sliši.

Najbolj ranljivim so s 1. novembrom vzeli možnost najetja kredita. Istočasno, malodane na isti dan, pa so nekateri mediji objavili fotografijo najnovejšega belega mercedesa sina ljubljanskega župana. Je kdo kaj muksnil? Nihče. Vsem se zdi normalno, da si dotični lahko privošči vse, kar mu pade na pamet, raji pa ne ostanejo niti drobtinice.

Je med Slovenci že kdaj prišlo do spontane vstaje, ko bi se – levi in desni- družno borili proti izkoriščanju? Seveda ne! Najbolj tlačeni so v tej državi najbolj tiho in najbolj skregani med seboj! Kakšna norost!
Srce se mi para zaradi tistih, ki bi lahko marsikaj povedali, a so prisiljeni biti tiho.

Verne žalijo s  "klerotalibanskimi pičkami", pa kdo udari po mizi?! Valda ne! Če bi, bi bilo to nekaj nezaslišanega! Ponižani in razžaljeni bi se zaradi pretrganega molka zgražali celo sami nad seboj! Tiho smo, ko se ropa država, ko mafija vedno bolj razpreda svoje mreže, tiho smo, namesto da bi udarili po mizi!

Ne, jaz nisem tiho! Pa jih na ta račun pogosto slišim! Češ, kako si upaš, da kaj rečeš , se nič ne bojiš, da ti bodo kaj naredili? Po pravici povem, se mi včasih tudi tresejo kolena. A ker sem upokojena, stara 67 let, se tolažim, da mi pokojnine, za kazen, pač ne morejo vzeti! Lahko pa se, seveda, najde gorečnež, ki mu dolg jezik ni pogodu, pa me pričaka s kakšnim kolom v roki. To pa!

Bistvo nenehnega upora proti molku večine je, da nimam ničesar izgubiti. Če me utišajo, kar se, konec koncev lahko zgodi, mi ostane pisanje, vnuki, vrt, kuhanje, pospravljanje in pletenje nogavic. Srce se mi para zaradi tistih, ki bi lahko marsikaj povedali, a so prisiljeni biti tiho. Če ne bi bili, bi izgubili službo, padli na izpitu, v najboljšem primeru bi lutko z njihovo podobo - v poduk ostalim, izobesili s kakšnega mostu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

družina, vzgoja, otrok, veselje
Vsak dan sproti izbiramo in iščemo smisel
  • 06. 09. 2024
otrok, telefon
Zakaj je treba otroke ščititi pred pornografijo?
  • 21. 09. 2024
nasilje, otroci, vzgoja
Nasilje v šoli: »Otroci so danes šokirani, ko prvič slišijo besedo ne«
  • 30. 09. 2024