Smo tik pred dokončnim uradnim priznanjem Medžugorja?

Embed from Getty Images
»Čaščenje v Medžugorju je dovoljeno. Ni prepovedano in ni ga treba skrivati«, je v intervjuju za Aleteio dejal Henryk Hoser, varšavsko-praški nadškof, ki gre z današnjim dnem v pokoj. Kljub temu mora uradno odločitev o priznanju Medžugorja kot svetega romarskega kraja sprejeti papež.

Hoser, do sedaj posebni odposlanec papeža Frančiška za pastoralo svetišča Medžugorje v Bosni in Hercegovini, meni, da bo Medžugorje kmalu uradno priznan romarski kraj.

Romanja v Medžugorje so do sedaj lahko organizirali le verniki, ne pa tudi župnije in škofije. Sedaj bodo dovoljena tudi uradna romanja v okviru cerkvenih ustanov.

»Moja naloga je preučiti pastoralno stanje in predlagati morebitne izboljšave«, je nadškof Hoser dejal glede svojega poslanstva.

Poudaril je, da o svetosti kraja priča tudi veliko dobrodelnih organizacij, ki delujejo okoli svetišča. Veliko truda je vloženega tudi v poglobljeno krščansko vzgojo. Vsako leto prirejajo konference na različnih ravneh, za različna občinstva, denimo za duhovnike, zdravnike, starše, mlade, pare in podobno. Nadškof Hoser meni, da je Medžugorje glede spovedovanja pravi fenomen: »Imajo okoli 50 spovednic, ki pa ne zadostujejo. To so zelo globoke spovedi.«

Dotaknilo se ga je tudi dejstvo, da so se vsi medžugorski vidci odločili za družinsko življenje: »V našem času je družina izredno pomembna. Vsi med njimi imajo družine. Vidkinje, ki so bile v začetku prikazovanj najstnice, so zdaj že babice; od takrat je minilo 37 let!«

Dokončno odločitev o Medžugorju bo podal papež Frančišek. Vsa dokumentacija je trenutno na vatikanskem državnem tajništvu, po mnenju nadškofa Hoserja pa bo medžugorsko vprašanje kmalu zaključeno.

Nadškof Hoser se je sicer prav danes, na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, upokojil in ob tem spregovoril o stanju Cerkve na Poljskem. Ocenil je, da je njena glavna naloga »mobilizirati laike«. Kot je dejal ob zapuščanju nadškofovskega sedeža, se je stanje v varšavsko-praški nadškofiji od začetka njegovega vodenja močno spremenilo. Duhovniki se spopadajo z vsem, a tega ne zmorejo sami. »Vsi moramo biti evangelizatorji, misijonarji, apostoli,« je dejal.

Dodal je, da je čakal na »renesanso Cerkve v Zahodni Evropi, ker je tukaj marginalizirana,« saj niso bile generacije vzgajane samo brez krščanstva, ampak tudi brez vere. A nadškof ohranja upanje, da si Cerkev počasi opomore.

Henryk Hoser je zdravnik, bil je misijonar v Afriki (tudi v Ruandi v času genocida), je nekdanji sekretar Kongregacije za evangelizacijo narodov Svetega sedeža. Je predsednik strokovne skupine za bioetične konference poljskih škofov, član družbe katoliškega apostolata in velik zagovornik družine, nedotakljivosti človeškega življenja in nasprotnik teorije spola.

Zaradi njegovega delovanja v Afriki, posebej v času Ruandskega genocida ter zaradi nekaterih izjav je bil že večkrat tarča kritik.