Snežič Golobovi Svobodi: »Na Darsu nisem bil nikoli. Če se ne opravičijo, sledi tožba.«

Ddr. Rok Snežič od Gibanja Svoboda zahteva javno opravičilo zaradi izjave, ki jo je poslanska skupina podala za enega izmed slovenskih medijev. trdi, da so ga z navedbo o domnevnem sprejemanju denarja v prostorih Darsa lažno obdolžili in obrekovali. Če opravičila do ponedeljka ne bo, napoveduje zasebni kazenski tožbi proti vodji poslanske skupine in predsedniku stranke Robertu Golobu.

Po tem ko je ddr. Rok Snežič  pozval k ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi preverila domnevne zlorabe FURS-a, NPU-ja in SOVE v času vlade Roberta Goloba, se je za enega izmed slovenskih medijev odzvala poslanska skupina Gibanja Svoboda. Snežič zdaj trdi, da se Svoboda ni vsebinsko opredelila do njegovih očitkov o državnih organih, ampak ga je osebno diskreditirala.

Najbolj sporna je zanj navedba, da naj bi javnost na televiziji spremljala njegovo sprejemanje denarja v prostorih Darsa. »Jaz nikoli v življenju nisem bil na Darsu. Tisti posnetek, kjer imam pet tisoč evrov, je nastal v pisarni mojega prijatelja, v zasebnem podjetju. To ni bil noben Dars in z Darsom ni imelo nobene zveze,« pravi Snežič.

Zaradi te izjave je poslanski skupini Svoboda poslal pisni poziv k opravičilu. V njem navaja, da je v članku, objavljenem 29. maja 2026, zasledil po njegovem mnenju »lažne in izmišljene izjave« poslanske skupine. Kot sporno izpostavlja navedbo, da naj bi bil posnet v prostorih Darsa, kako sprejema denar, in navedbo, da gre za osebo z »izjemno obremenjeno javno podobo«.

Po njegovem mnenju gre za izjave, ki predstavljajo kaznivo dejanje žaljive obdolžitve in obrekovanja. Od Svobode zahteva, da se mu javno opraviči v istem mediju, za katerega so podali izjavo. Rok za opravičilo je tri dni.

Svoboda ga je označila za osebo z »izjemno obremenjeno javno podobo«

V odzivu za omenjeni medij so v poslanski skupini Gibanja Svoboda zapisali, da je Snežič javnosti znan zaradi obravnave v številnih preiskavah, kazenskih postopkih in drugih sodnih obravnavah, povezanih z očitki davčnih utaj, oškodovanja upnikov, spornih finančnih transakcij ter sumov pranja denarja. Ob tem so dodali, da naj bi javnost na televiziji spremljala njegovo sprejemanje denarja v prostorih Darsa, ter ga označili za osebo z »izjemno obremenjeno javno podobo«, ki naj bi se z zavržnimi dejanji celo bahala. Omenili so tudi njegovo prijateljstvo z Janezom Janšo in zapisali, da sta bila skupaj zaprta na Dobu.

Snežič to razume kot osebno diskreditacijo. V pisnem odzivu poudarja, da nikdar ni bil v prostorih Darsa d. d., »kaj šele, da bi bil posnet v prostorih Darsa, kako sprejema denar«. Tudi navedbo o »izjemno obremenjeni javni podobi« razume kot obrekovanje. Pri tem izpostavlja, da je dvojni doktor prava, davčni svetovalec z licenco in lobist z licenco Komisije za preprečevanje korupcije, pri čemer dodaja, da je za licenco potrebno dokazilo o nekaznovanosti. »To je čisto obrekovanje mene,« pravi Snežič.

V Gibanju Svoboda Snežičev poziv k parlamentarni preiskavi razumejo povsem drugače. Po njihovem mnenju so njegove tarče državni organi, katerih zakonska dolžnost je preverjati sume nepravilnosti, tudi kadar gre za politično vplivne posameznike ali ljudi z močnimi političnimi povezavami. Prepričani so, da bi ustanavljanje parlamentarne komisije z namenom diskreditacije dela FURS-a, NPU-ja in SOVE pomenilo nevaren precedens in poseg v neodvisnost institucij pravne države. Parlamentarna preiskava, opozarjajo, ne sme postati politično orožje za obračunavanje z institucijami, policisti, kriminalisti, preiskovalci ali posamezniki, ki opravljajo svoje delo skladno z zakonom.

V Svobodi so Snežiču očitali tudi vlaganje številnih zasebnih tožb proti novinarjem in drugim kritikom. Takšne postopke po njihovem mnenju številni pravniki in medijski strokovnjaki razumejo kot SLAPP-tožbe, torej tožbe, namenjene finančnemu in psihološkemu izčrpavanju ter utišanju kritičnega poročanja.

Snežič na to odgovarja, da v tem primeru ne gre za kritiko njegovega dela, ampak za konkretno trditev, ki jo je mogoče preveriti. Trditev, da naj bi bil posnet v prostorih Darsa pri sprejemanju denarja, je po njegovem dejanska navedba, ne politično mnenje. »Na Darsu nisem bil nikoli. To ni politično mnenje, to je laž,« pravi.

Snežič: Govoril sem o organih, ne o Svobodi

Snežič poudarja, da njegovo odprto pismo, ki je bilo posredovano vsem osrednjim slovenskim medijem, ni bilo namenjeno osebnemu obračunu z Gibanjem Svoboda, temveč pozivu k preverjanju ravnanja državnih organov. »Jaz nisem za Svobodo nič napadal. Jaz sem napadal organe. Torej SOVO, NPU in FURS,« pravi.

V odprtem pismu je pozval k ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi preverila, ali so bili FURS, NPU in SOVA v času Golobove vlade politično zlorabljeni. Med primeri, ki jih izpostavlja, so postopki proti njemu in njegovi nekdanji soprogi Klavdiji Snežič, posredovanje dokumentacije parlamentarni komisiji, zapiranje bančnih računov, objave na vladnem portalu in ravnanje FURS-a v primeru mladoletne hčerke.

Po njegovem mnenju bi morala politika odgovoriti na vprašanje, ali so državni organi ravnali zakonito ali pa so bili uporabljeni za obračunavanje s politično nezaželenimi posamezniki. Namesto tega, pravi, so v Svobodi pozornost preusmerili nanj osebno. »Oni niso odgovorili na očitke. Rekli so, da jaz tega ne morem zahtevati, ker naj bi v prostorih Darsa prejel denar kot podkupnino. Jaz pa pravim: v prostorih Darsa nisem bil nikoli,« poudarja Snežič.

Zavrača tudi očitek, da bi s pozivom k parlamentarni preiskavi skušal vplivati na delo neodvisnih organov. Trdi, da ne želi posegati v delo FURS-a, NPU-ja ali SOVE, ampak želi, da parlament preveri, ali so bili ti organi zlorabljeni. »Jaz nič ne vplivam na njih. Jaz zahtevam preiskovalno komisijo. Potem bo preiskovalna komisija ugotovila nepravilnosti in, če bodo ugotovljene zlorabe, bodo te poslane organom pregona,« pravi Snežič.

Posebej izpostavlja primer FURS-ove prijave na center za socialno delo, v kateri naj bi bila njegova nekdanja soproga Klavdija Snežič obravnavana zaradi domnevne zlorabe mladoletnega otroka. »To je precedens. Da FURS podaja prijavo, da naj bi mama zlorabljala svojega otroka. To se je zgodilo v mojih očeh zaradi političnega obračunavanja,« pravi Snežič.

Omenja tudi primer ustavitve Klavdije Snežič v Mariboru, ko so jo uslužbenci FURS-a ustavili v avtomobilu z bosanskimi registrskimi tablicami, v vozilu pa je bila tudi mladoletna hčerka. Snežič trdi, da so bile na kraju že kamere, postopek pa razume kot javno diskreditacijo.

Če opravičila ne bo, napoveduje sodni epilog. »Če do ponedeljka ne bo opravičila, objavljenega v istem mediju, bom vložil kazensko tožbo zaradi žaljive obdolžitve in obrekovanja,« pravi Snežič. Po njegovih besedah se mu iz Gibanja Svoboda do zdaj še niso opravičili.