Sprenevedanje že na prvem zaslišanju pred komisijo o DUTB

Uredništvo

Preiskovalna komisija Državnega zbora o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki deluje od marca, je včeraj začela z zaslišanji prič.


Včeraj so pred komisijo postopke ocenjevanja vrednosti terjatev, njihovega prenosa na DUTB in primere prodaj pojasnjevali Mitja Mavko, v času sanacije bank državni sekretar za zakladništvo, med drugim zadolžen za sanacijo bank in nekdanji neizvršni direktor DUTB, Janez Škrubej – prvi izvršni direktor DUTB med leti 2013 in 2017, Stanislava Zadravec Caprirolo – v času sanacije bank viceguvernerka Banke Slovenje in Katarina Knapič Lapajne, ki je bila tedaj vodja kontroling v NLB.

Komisija o DUTB, ki jo vodi Jernej Vrtovec (NSi), se v preiskavi osredotoča na prenos bančnih terjatev na DUTB in delovanje DUTB, predvsem s pripravo seznama prenesenih terjatev, vrednotenjem terjatev in upravljanjem z njimi.

Kaj je prineslo zaslišanje?


Mitja Mavko je dejal, da so bili ukrepi reševanja banka »ustrezni, primerni in zadostni«, čeprav tako velike bančne luknje niso pričakovali. Dejal je, da je bila revizijska družba Deloitte, ki ji je Evropska komisija nasprotovala,  angažirana, da bi aktivne in stresne teste opravila hitro oz. čim prej, saj bi tako država prej dobila odločbo o finančni pomoči.

Glede dragih svetovalnih pogodb DUTB, na primer z družbo Quartz je Mavko dejal, da je bilo podjetje angažirano, še preden je sam prišel v DUTB, da pa je bil del zunanjih izvajalcev potreben, saj leta 2013 DUTB kadrovsko še ni bil izpopolnjen. Sodelovanje tako ni bilo več potrebno v drugi polovici leta 2014.

Ni pristojen ali pa se ne spomni


Sprenevedanje je prinesel nastop Janeza Škrubeja, ki je bil v času pred sanacijo bank leta 2013 zastopnik slovenskega dela družbe Deloitte, kasneje pa izvršni direktor DUTB. Škrubej na večino vprašanj ni odgovoril, ker, kot je dejal, za področja, o katerih je bil povprašan, ni bil pristojen ali ker se podrobnosti ni spomnil.

Kot je dejal, je bil le podpisnik pogodb in je na sestankih sodeloval, vsebinsko pa s projektom ni bil seznanjen, saj sta bila zanj odgovorna partnerja v Deloitte za regijo Adriatic in za finančno svetovanje za centralno Evropo. Hkrati pa je dejal, da verjame, da je bilo vse v skladu z zakonom.

Evropska komisija nam ni zaupala


Škrubej je potrdil, da je sodeloval na sestankih, ni pa razkril vsebine, in sicer ker se ali ne spomni ali pa sta bila za vsebinski del projekta odgovorna omenjena partnerja. Je pa ob vprašanjih po na videz sumljivih odločitvah o svetovanju in lobiranju zagotovil, da nikoli ni bil v konfliktu interesov.

Stanislava Zadravec Caprirolo je poudarila, da je bila leta 2013 ključna hitra sanacija bank. Kot Mavko je tudi ona dejala, da Evropska komisija Sloveniji tedaj ni zaupala, da je zmožna sama ohraniti finančno stabilnost, zato je zahtevala sistemski pregled bančnega sektorja s strani neodvisnih cenilcev. Slovenija namreč do tedaj v štirih letih sama ni bila sposobna sanacije bank.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Pri črpanju evropskih sredstev gre v Sloveniji nekaj hudo narobe
  • 19. 12. 2024
Urška Klakočar Zupančič
Skuša Urška Klakočar Zupančič prikriti nečedne posle Roberta Goloba?
  • 24. 09. 2024
Bo nekaj deset tisoč ljudi čez noč ostalo brez zobozdravnika?
  • 21. 03. 2025