Kljub epidemiji covida-19 rast na slovenskem nepremičninskem trgu ne kaže znakov upehanja. Cene rabljenih stanovanj se tako že približujejo višini 3.000 evrov na kvadratni meter, cene novih stanovanj v elitnih soseskah pa se lahko povzpnejo vse do 6.000 evrov na kvadratni meter.
Takšni zneski pomenijo, da nakup stanovanja za Slovenca s povprečno plačo, vsaj v Ljubljani in okolici ter na Obali, postaja misija nemogoče.
Kljub trenutno zaostrenim gospodarskim razmeram cene stanovanj v slovenskih mestih ne kažejo nobenega upada. Prav nasprotno, cene nepremičnin se v zadnjem obdobju le še dražijo in po zadnjih podatkih podjetja Capital Genetics že dosegajo ceno 2.000 evrov na kvadratni meter.
Najvišje cene so v Ljubljani, kjer moramo za nakup rabljenega stanovanja pripraviti najmanj 2.900 evrov na kvadratni meter. Navidezno ugodnejši nakupi pa se hitro končajo z obsežno obnovo, ki stane nekje od 500 do 1.000 evrov na kvadratni meter.
Cene nepremičnin ostajajo visoke tudi na Obali, kjer pa se v zadnjem času vendarle umirjajo. Veliko ugodnejše cene od povprečja lahko najdemo v Celju in Mariboru, medtem ko so v Kranju močno povezane z dogajanjem v osrednji Sloveniji.
Rast cen v največjih slovenskih mestih. Vir: GURS
Rasti nakupnih cen sledijo tudi cene najemnih stanovanj, kjer je potrebno za kvadratni meter garsonjere znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča odšteti več kot 15 evrov na kvadratni meter. Povedano drugače, za najem garsonjere boste morali odšteti najmanj 330, pa vse do 500 evrov na mesec in več. K temu morate seveda prišteti še stroške, ki znašajo nekje od 80 do 150 evrov na stanovanje.
Cene Ljubljanskih garsonjer znotraj AC obroča. Vir: Bolha.com
Mnogo ugodnejše cene najema, tudi za tretjino nižje, sicer lahko najdemo na vzhodnem delu Slovenije.
Gradimo le še draga stanovanja
Vzrokov za takšen položaj je sicer več. Kritiki večinoma izpostavljajo, da se državi po razprodaji državnih stanovanj ni več ljubilo ukvarjati z nepremičninskim trgom, ki je v tem času šel svojo pot. Zaradi dragih zemljišč in zapletenih predpisov se je ta večinoma usmeril v gradnjo najdražjih stanovanj, ki so pokrila vse stroške gradnje.
Potrebe po cenejših stanovanjih niso pokrile niti investicije stanovanjskih skladov. Strokovnjaki ocenjujejo, da v državi danes tako primanjkuje približno 10.000 najemnih stanovanj, republiški in ljubljanski stanovanjski sklad pa v prihodnjih sedmih letih napovedujeta izgradnjo zgolj 4.500 novih enot.
Ne nepomemben razlog za rast cen stanovanj leži tudi v situaciji na finančnih trgih. Ta je preplavljen s poceni denarjem, ki ga investitorji selijo v delnice, nepremičnine, plemenite kovine in celo kriptovalute.
Za nakup potrebujete visoko plačo
Se bomo morali v Sloveniji poslej sprijazniti s tem, da bodo stanovanja v mestih namenjena le še premožnim, preostali pa se bodo na delo morali voziti iz oddaljenejših in cenovno dostopnejših krajev?
Kot kažejo izračuni nepremičninskih svetovalcev, je nakup stanovanja za nekoga s povprečno plačo postal misija nemogoče, saj mu pobere prevelik del dohodka.
Povprečen Ljubljančan bi moral tako za obrok kredita za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje mesečno nameniti kar 610 evrov, medtem ko bi mu jih banka odobrila zgolj 535.
Situacija se sicer nekoliko izboljša, če stanovanje kupujeta dve osebi, vendar bi si lahko štiričlanska družina z dvema plačama v skupni višini 2.800 evrov 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje kupila zgolj, če to ne bi presegalo cene 2.400 evrov na kvadratni meter.
Koliko kvadratov si lahko privoščimo pri različnih cenah in različni višini plače. Vir: Capiral Genetics
KOMENTAR: Blaž Čermelj
Naraščanju cen stanovanj ni videti konca
Čeprav so optimisti upali, da bo upad kratkoročnih oddajanj (na portalu Airbnb se je število oglaševanih stanovanj v primerjavi s poletjem 2019 zmanjšalo za polovico) znižal cene nepremičnin, se dogaja ravno nasprotno.
Cene (pa tudi najemnine) še vedno naraščajo in so v Sloveniji že presegle višino 2.000 evrov na kvadratni meter rabljenega stanovanja, v Ljubljani pa še za tretjino več, kar pomeni, da so za tretjino dražja kot leta 2015.
Povsem jasno je, da rešitve ne bo prineslo niti napovedanih 4.500 novih najemnih stanovanj. Slovenija potrebuje predpise in pogoje za obsežnejšo in cenejšo stanovanjsko gradnjo, predvsem zasebnih investitorjev, ki se tega področja močno izogibajo.
Za zabavo in sprostitev se zdaj, ko je po internetu dosegljiv ves svet, ukvarjam s oddaljenimi otoki, ki so tudi izven glavnih ladijskih poti. Tak je recimo otok Sv. Helene v Južnem Atlantiku. Spada pod Združeno kraljestvo (Velika Britanija).
Dolgoročni najem hiše stane mesečno 500-600€. Hiše, ki niso bog ve kaj, pa stanejo tudi do 150.000€. Plače so okoli 700€. Na otokih je vse dražje. Že v Dalmaciji, kaj šele "na koncu sveta". Hmmm, Slovenija pa je v osrčju Evrope, zato so stanovanja predraga. Služijo brezsrčni ljudje (župan!!!), ki, recimo, zidajo v Ljubljani v Rožni dolini, ki je na barjanskih tleh, pretežke bloke, ki so prevec blizu eden drugega. Pravijo jim "vilabloki", ki s svojo težo dvigujejo nivo podtalnice, tako da imajo ob močnejšem deževju v kletnih etažah poplave. Zdaj zidajo bloke na bivšem Habetovem bajerju, kjer je še danes vse mokro.
Sam sem pred 50 leti rekel Ljubljana, nikoli več in odšel na podeželje. Ni mi žal.
PS
Od S. Helene pa še 2000km južneje. Tam je otok Tristan da Cunha (skoraj natančno v sredini med Južno Ameriko in Afriko), ki spada pod upravo Sv. Helene. 240 ljudi živi na njem in ne dovolijo priseljevanja.
Malo za popestritev teme je bilo tole o otokih.
Rajko Podgoršek
10. 02. 2021 13:52:070
Se pravi se bolj splača preseliti v sredino Atlantika? :):) No saj ni treba tako daleč, v Sloveniji je ugodna preselitev v bolj odmaknjene regije ala kozjansko, Obsotelje, Kostelsko, Koroška, Suha Krajina. Ugodno je vprašanje pa je ali se finančno splača saj je potrebno všteti stroške prevoza na delo, službe so namreč večinoma v večjih mestih in Osrenjeslovenski regiji. Na koncu je veliko mladih obsojenih na najemniško tlako v Ljubljani.
Še ena priložnost za to vlado, da sprejme zakon, ki bo omogočal res stanovanja za mlade. Ker zdaj imamo saocialna stanovanja na eni strani in na drugi strani stanovanja za bogataše. Za tiste, ki pa so srednji razred, pa ni na voljo nič. Razen da se zakreditirajo do vratu in životarijo iz dneva v dan.
debela_berta
09. 02. 2021 15:38:520
Vidiš, pa tolikokrat vsak pred volitvami gobca o stanovanjih za mlade, vsakdo medeno obljublja vse to, zgodi se pa nič. Vedno nič. Kot za avtoceste, železnice, domove za tastare, bolnice, šole in kar je pomembnega za naš vsakdan.
Kdor to naredi, bo cenjen med državljani. To bi mi radi, ne pa neko levo-desno nezrelo in otročje prcanje...
Niso stanovanja draga, nepremičninarji dvigajo ceno in pa prodajalci! Posebej tisti, ki so kupili stanovanja po Jazbinškovem zakonu. Res pa je, da visoko ceno doseže tudi lokacija!
Material za stanovanje v Lenartu ali Kopru ima enako ceno!
7 komentarjev
nejo
Za zabavo in sprostitev se zdaj, ko je po internetu dosegljiv ves svet, ukvarjam s oddaljenimi otoki, ki so tudi izven glavnih ladijskih poti. Tak je recimo otok Sv. Helene v Južnem Atlantiku. Spada pod Združeno kraljestvo (Velika Britanija).
Dolgoročni najem hiše stane mesečno 500-600€. Hiše, ki niso bog ve kaj, pa stanejo tudi do 150.000€. Plače so okoli 700€. Na otokih je vse dražje. Že v Dalmaciji, kaj šele "na koncu sveta". Hmmm, Slovenija pa je v osrčju Evrope, zato so stanovanja predraga. Služijo brezsrčni ljudje (župan!!!), ki, recimo, zidajo v Ljubljani v Rožni dolini, ki je na barjanskih tleh, pretežke bloke, ki so prevec blizu eden drugega. Pravijo jim "vilabloki", ki s svojo težo dvigujejo nivo podtalnice, tako da imajo ob močnejšem deževju v kletnih etažah poplave. Zdaj zidajo bloke na bivšem Habetovem bajerju, kjer je še danes vse mokro.
Sam sem pred 50 leti rekel Ljubljana, nikoli več in odšel na podeželje. Ni mi žal.
PS
Od S. Helene pa še 2000km južneje. Tam je otok Tristan da Cunha (skoraj natančno v sredini med Južno Ameriko in Afriko), ki spada pod upravo Sv. Helene. 240 ljudi živi na njem in ne dovolijo priseljevanja.
Malo za popestritev teme je bilo tole o otokih.
Rajko Podgoršek
Se pravi se bolj splača preseliti v sredino Atlantika? :):) No saj ni treba tako daleč, v Sloveniji je ugodna preselitev v bolj odmaknjene regije ala kozjansko, Obsotelje, Kostelsko, Koroška, Suha Krajina. Ugodno je vprašanje pa je ali se finančno splača saj je potrebno všteti stroške prevoza na delo, službe so namreč večinoma v večjih mestih in Osrenjeslovenski regiji. Na koncu je veliko mladih obsojenih na najemniško tlako v Ljubljani.
slovenc sm
Še ena priložnost za to vlado, da sprejme zakon, ki bo omogočal res stanovanja za mlade. Ker zdaj imamo saocialna stanovanja na eni strani in na drugi strani stanovanja za bogataše. Za tiste, ki pa so srednji razred, pa ni na voljo nič. Razen da se zakreditirajo do vratu in životarijo iz dneva v dan.
debela_berta
Vidiš, pa tolikokrat vsak pred volitvami gobca o stanovanjih za mlade, vsakdo medeno obljublja vse to, zgodi se pa nič. Vedno nič. Kot za avtoceste, železnice, domove za tastare, bolnice, šole in kar je pomembnega za naš vsakdan. Kdor to naredi, bo cenjen med državljani. To bi mi radi, ne pa neko levo-desno nezrelo in otročje prcanje...
Von Mises
Posledice tiskanja eurov in ostale ohlapne monetarne politike. Zahvala gre na ECB v Frankfurt.
STAJERKA2021
Niso stanovanja draga, nepremičninarji dvigajo ceno in pa prodajalci! Posebej tisti, ki so kupili stanovanja po Jazbinškovem zakonu. Res pa je, da visoko ceno doseže tudi lokacija!
Material za stanovanje v Lenartu ali Kopru ima enako ceno!
Kraševka
To je res.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.