Sveti Peter in Pavel – prvaka apostolov

Danes, 29. junija, godujeta sveti Peter in Pavel. Spominjamo se njunih mučeniških smrti, umrla naj bi na isti dan, čeprav mogoče ne istega leta. Sveti Peter je bil križan z glavo navzdol, sveti Pavel obglavljen. Ker sta veliko naredila za (prvo) Cerkev, ju imenujemo prvaka apostolov. Današnji dan je eden najstarejših praznikov Cerkve, praznovali so ga že v začetku 4. stoletja.

Današnji dan je eden najstarejših praznikov Cerkve, praznovali so ga že v začetku 4. stoletja.

Sveti Peter – od ribiča do papeža

Sveti Peter se je rodil okoli leta 1 pr. Kr. v Betsajdi v Galileji in umrl mučeniške smrti med leti 64 in 68 v Vatikanu v Rimu, ko je bil križan z glavo navzdol.

Sveti Peter je bil doma iz Betsajde na drugi strani Galilejskega jezera. Po poklicu je bil ribič, po narodnosti Jud. Njegov oče je bil Janez (izvirno Jona), zato je sveti Peter znan tudi pod imenom: Simon, Jonov sin — svetemu Petru je bilo izvorno ime Simon, šele Jezus mu je dal ime Peter, Skala. Sveti Peter je imel brata Andreja, ki je tudi bil ribič.

Sveti Peter je živel v Kafarnaumu in je bil poročen; evangelisti omenjajo, kako je Jezus ozdravil njegovo taščo. Ko je Jezus poklical Petra med apostole, sta se mu skupaj z ženo pridružila. Jezus je Petru izročil ključe nebeškega kraljestva in ga imenoval Skala (latinsko Petrus, Peter), na kateri bo sezidal svojo Cerkev.

Sveti Peter je poznan tudi po tem, da je trikrat zatajil Jezusa, le da se je za razliko od Juda Iškarijota po zagrešenem dejanju bridko zjokal.

Po Gospodovem vnebohodu je imel sveti Peter odločilno vlogo v prvi Cerkvi. Bil je glavni pri izvolitvi svetega Matije za apostola, ki je nadomestil Judo Iškarijota. Na binkošti je nagovoril množico in spregovoril o Jezusu kot o tistem, na katerem so se uresničile prerokbe. Ta govor svetega Petra lahko označimo kot prvo katehezo v vesoljni Cerkvi.

Sveti Peter je sprejel v Cerkev prvega pogana, stotnika Kornelija. Imel je tudi glavno besedo na apostolskem zboru v Jeruzalemu, kjer so določili, naj novim kristjanom ne nalagajo bremen Mojzesove postave.

Govor svetega Petra lahko označimo kot prvo katehezo v vesoljni Cerkvi.

Sveti Peter je nekaj časa bival v Antiohiji in v maloazijskih pokrajinah. Okoli leta 30 je postal prvi rimski škof, ki mu danes pravimo tudi papež.

V času Neronovega preganjanja kristjanov (med leti 64 in 68) je bil obsojen na mučeniško smrt s križanjem. Ker se je čutil nevrednega, da bi umrl na enak način kot Jezus, so ga križali z glavo navzdol. To se je zgodilo v bližini Neronovega cirkusa, kjer so ga tudi pokopali.

Še danes je pokopan tam, le da tam ni več cirkusa oziroma dirkališča za konje, ampak bazilika svetega Petra v Vatikanu, kjer lahko še danes počastimo njegove relikvije, ki se nahajajo pod mogočnim baldahinom, ki je bil narejen prav zato, da nazorno pokaže svetost svetega Petra, v spomin česar so njegovi posmrtni ostanki.

Ker se je čutil nevrednega, da bi umrl na enak način kot Jezus, so ga križali z glavo navzdol.

Sveti Peter je zelo priljubljen svetnik in po svetu je veliko cerkva, ki so mu posvečene. Mogoče sta najbolj znani bazilika svetega Petra v Vatikanu in bazilika svetega Petra v vezeh v Rimu, kjer si lahko ogledamo Michelangelovo skulpturo Mojzesa z rožički.

Tudi v Sloveniji je veliko cerkva, ki so posvečene svetemu Petru. Mogoče je ena najbolj znanih cerkev svetega Petra in Pavla na Ptuju, kjer je na današnji dan, na 'petrovo', kot ga imenujemo, velik praznik, ki pritegne ljudi od blizu in daleč, in farno žegnanje.

Atributi svetega Petra so: nebeški ključi, knjiga, palij, papeška oblačila, petelin.

Sveti Peter je zavetnik: zidarjev, čolnarjev, ribičev, kovačev, pekov, mesarjev.

Zanimivost: Peter naj bi bilo ime čez 500 svetnikom.

Sveti Pavel – apostol poganov

Sveti Pavel se je rodil okoli leta 5 v Tarzu v Rimskem cesarstvu kot Savel. Imenujemo ga tudi Savel iz Tarza. Umrl je v letih 64/65, v času Neronovega preganjanja kristjanov v Rimu — mučeniške smrti, ko je bil obglavljen.

Ker je evangelij oznanjal poganom, ga imenujemo apostol poganov. Sveti Pavel je napisal tako imenovana Pavlova pisma, ki predstavljajo dobršen del Nove zaveze Svetega pisma. Svoja pisma je pisal v grščini in jih podpisoval s Pavel.

Sveti Pavel se je rodil v Tarzu, prestolnici rimske province Kilikije, v današnji Turčiji. Njegovi starši so bili rimski državljani in Judje. Pri obrezovanju so mu poleg rimskega imena Pavel dali ime Savel, po prvem izraelskem kralju Savlu, najslavnejšem članu Benjaminovega rodu.

Pavla je vzgajal rabin Gamaliel v Jeruzalemu. Pavel je postal zvest Mojzesovi postavi in pravoveren farizej. Znan je bil po svojem sovraštvu do kristjanov. Za razliko od ostalih apostolov je Pavel v odrasli dobi ostal neporočen.

Pavel je mislil, da Bogu služi tudi takrat, ko preganja kristjane. S pismi velikega duhovnika je odšel v Damask, da bi Jezusove učence zajel in jih zvezane pripeljal v Jeruzalem. Tam naj bi jih pobili, kot so kamenjali svetega Štefana, pri čemer je bil Pavel navzoč in je tovrstno početje odobraval. Zelo je namreč verjetno, da Pavel Jezusa v času zemeljskega življenja ni osebno poznal.

Sveti Pavel je mislil, da Bogu služi tudi takrat, ko preganja kristjane.

Toda na poti v Damask ni šlo vse po Pavlovih načrtih. Zaslepila ga je močna svetloba, da je začasno oslepel, in slišal Jezusa, ki mu je rekel: ›Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?‹ (Apd 22,7b). Pri tem dogodku naj bi sveti Pavel po tradiciji tudi padel s konja. Ta dogodek je ovekovečil tudi slavni slikar Caravaggio. Potem so svetega Pavla odpeljali v Damask.

Tam ga je obiskal kristjan Hananija in svetemu Pavlu se je povrnil vid. Sveti Pavel se je spreobrnil in se dal krstiti. V Damasku je začel govoriti o Jezusu, vendar so se ga kristjani še vedno bali, niso mu zaupali ali ga sprejeli medse. Odšel je v arabsko puščavo, kjer je hotel kot puščavnik dozoreti za apostola.

Ko se je čez tri leta vrnil v Damask, ga je krščanska skupnost sprejela. Za Jude pa je bil odpadnik in so ga sklenili umoriti. V košari so ga spustili z damaščanskega obzidja, da je lahko pobegnil.

Zbežal je v Jeruzalem, tam pa so se ga kristjani bali. Apostolom ga je zato predstavil sveti Barnaba. Ker so ga tudi v Jeruzalemu želeli ubiti, je zbežal v Tarz, svoje rojstno mesto.

Sveti Pavel je veliko potoval. Ustanovil je veliko krščanskih skupnosti po Mali Aziji in Evropi. Nekaterim od teh skupnosti je pisal pisma, da jih je hrabril, da bi ostali trdni v veri, upanju in ljubezni.

Ko je bil v Jeruzalemu, so ga aretirali. Dve leti je v zaporu čakal na sojenje. Ker pa se je Pavel skliceval na cesarja, so ga na sojenje poslali v Rim. Pred Malto je ladja doživela brodolom, vendar ni nihče utonil. Nato je bil Pavel več kot dve leti v hišnem priporu v Rimu. Ko so ga izpustili, naj bi evangelij oznanjal celo v Španiji.

V Rimu so ga znova zaprli. Ker je bil Pavel rimski državljan, ga niso križali, ampak obglavili, kar naj bi bila milejša izvedba smrtne kazni. Po nekaterih pričevanjih naj bi ga usmrtili pri Treh vodnjakih približno tri milje južno od Rima. Njegova glava naj bi se trikrat odbila od tal, in kjer se je glava dotaknila tal, naj bi vzniknili trije studenci.

Sveti Pavel naj bi bil pokopan v kripti bazilike svetega Pavla izven obzidja v Rimu, kar so potrdila sodobna izkopavanja. Verjetno je prav ta bazilika, ki hrani svetnikove posmrtne ostanke, najslavnejša cerkev, ki je posvečena svetemu Pavlu.