Tekma zvezd slovenske notranjepolitične telenovele

V Sloveniji nič novega. Ni še dve leti od volitev, pa se nevarno maje naslednja leva vlada. Takoj po novem letu se je Miro Cerar s svojo stranko znašel pod koordiniranim napadom.

Nasprotniki, katerih prispevek k svojem političnem uspehu premier ni znal ustrezno ovrednotiti, so izpraznili predale in proti njemu uporabili verjetno vse, kar imajo trenutno na voljo.

Dokler ta vihra ne mine, se splača udobno namestiti v mehak fotelj, grizljati kokice in popiti pivo ter si vsak dan ob sedmih zvečer ogledati nadaljevanje te notranjepolitične telenovele. Avtorski honorarji, dodatki za stalno pripravljenost, enormne sejnine in dvojni potni stroški, hrvaška telefonska potegavščina in zdaj še Erjavčevo podcenjujoče šloganje o premieru za eno leto ... program je te dni res pisano zabaven.

V vladni hrbtenici poka

Kljub vsej grotesknosti tovrstnih zgodb so stvari precej bolj resne, kot se zdi na prvi pogled. Bolj ali manj je jasno, da smo se znašli sredi prelomnega trenutka, ko se lomi hrbtenica te vlade. Cilj interesnih skupin in lobijev sicer ni, da vlada pade, ampak da klinično mrtva deluje naprej kot šibka, razbita skupina posameznikov brez verodostojnosti in ugleda.

Cilj interesnih skupin in lobijev sicer ni, da vlada pade, ampak da klinično mrtva deluje naprej kot šibka, razbita skupina posameznikov brez verodostojnosti in ugleda.

Imeti nemočno in paralizirano oblast so namreč mokre sanje oportunistov za nemoteno uveljavljanje njim lastnih interesov. V javnosti nekredibilen premier ali minister je najmočnejši adut za sindikalno izsiljevanje, spregled lukenj v zakonih, podpisovanje investicijskih, vzdrževalnih, svetovalnih, avtorskih in drugih pogodb, ohranitev državnih monopolov v gospodarstvu itd..

Strankarska preračunavanja

Ob lobijih na veliko špekulirajo tudi politični tekmeci v koaliciji in opoziciji. V tem trenutno prednjači ponižano-užaljena SD (Vebergate), ki se je ob vladnem soočenju z migrantsko problematiko in zahtevami podpornikov pravic istospolnih spretno potuhnila v medijsko neopaznost.

Še pred letom se je zdelo, da se čas tej tradicionalni levi stranki izteka ter da jo bo povozila prodornejša in drznejša Združena levica, a okoliščine so Socialnim demokratom resnično šle v prid. Združenolevičarji so prav ob zgornjih temah kot mladi telički nebrzdano ritali na vse strani in od sebe odvrnili mnoge starokomuniste, ki privilegije migrantov in homoseksualcev težko prebavljajo.

To je močno spodrezalo krila Združeni levici in volivci so se po začetnem navdušenju nad potentnimi mladci počasi začeli vračati k bolj preverjeni stari, a modrejši dami.

Ta čas nekoliko izgublja tudi DeSuS, vendar prekaljenega Erjavca to zagotovo ne skrbi. Ko bo treba, bo že oddelal svoje ter upokojenski stranki zagotovil njenih standardnih sedem+ odstotkov.

Medtem ko topovske krogle, nabite z davkoplačevalskim denarjem dežujejo po ministrskih diletantih, za katere se interpelacije pišejo kar same od sebe, se NSi-jevci zaganjajo v teflonskega Karla, ki je preživel že marsikaj hujšega od očitkov o novih ploščicah v obmorskem vikendu.

Jalov naskok na teflonskega Karla

Njegovo politično mojstrstvo še enkrat več dokazuje zadnji zaplet z Novo Slovenijo, ki se je iz težko razumljivih razlogov lotila prav najizkušenejšega mačka političnega preživetja.

Medtem ko topovske krogle, nabite z davkoplačevalskim denarjem dežujejo po ministrskih diletantih, za katere se interpelacije pišejo kar same od sebe, se NSi-jevci zaganjajo v teflonskega Karla, ki je preživel že marsikaj hujšega od očitkov o novih ploščicah v obmorskem vikendu.

V tem kontekstu prav nič ne bi čudilo, če bi avdio prisluh o »Cerarju za eno leto« v javnost posredoval kar Erjavec sam, saj mu ta zagotovo ne škodi. Morda krščansko-demokratski mladci za interpelacijsko sejo v rokavu še hranijo glavnega aduta, a če ta ni z zlatimi črkami vklesan v najtrdnejšo skalo, bolje, da ta dan ostanejo doma, kot pa da se s strani Erjavca pustijo nadalje smešiti.

Nasploh se zdi, da se prvokategornikov te stranke po malem loteva nervoza, ki je lahko posledica Primčevega napovedanega naskoka na tradicionalno družinsko volilno bazo. Slednjo so namreč v lovu za liberalnejšimi volivci v NSi kar malo zanemarjali, računajoč, da je varno parkirana pod njihovim okriljem. Varljivost takšnih kalkulacij jim lahko Primc dokaže že kaj kmalu, zato je za pričakovati, da se bo družinska problematika na agendo NSi vrnila v najkrajšem možnem času.

General Janez pa nič …

Ob javnem pranju umazanega perila, ki se ga ta čas gredo praktično vsi drugi pomembnejši politični akterji, Janša modro stoji ob strani. Ko se aparat njegove stranke v ozadju začne pripravljati na nove volitve, je to jasno sporočilo, da ta dan ne more biti daleč. Navidezna pasivnost je zavajajoča, saj ni dvomiti, da SDS zbrano snuje politični udar(ec), ki ga bodo uporabili takrat, ko bo njim najbolj ustrezalo.

Morda v politični bonaci, ko bo Cerar že prepričan, da je vihar vendarle preživel. Nekaj je zagotovo; ko bo dokončno počilo, bodo v SDS pripravljeni, kot da so volitve prvo prihajajočo nedeljo.

S kom se bodo takrat pomerili za relativno zmago, še ni znano. Je pa jasno, da tudi naslednji praznik demokracije ne bo minil brez novih političnih obrazov.