"To je naš malček, 1431." Ste se sprijaznili z oštevilčenjem vaših otrok v vrtcih in šolah?

Začelo se je novo šolsko leto, ki bo z novimi urniki in obveznostmi kmalu postalo nova rutina. Starši se veselijo reda in predvidljivosti, ki ga prinaša šolsko leto, otroci pa se veselijo ponovnega snidenja s svojimi starimi sošolci in nestrpno pričakujejo, s kom bodo sedeli v klopi.

Ko sem sama šla v prvi razred osnovne šole, sem zadnje dni v avgustu hodila gledat, če so na vratih šole že obesili sezname razredov. Na njih so bili z imeni in priimki vsi učenci od prvega do osmega razreda. Takrat se nihče ni pretirano ukvarjal z varstvom osebnih podatkov in dejstvom, da so lahko seznami z imeni in priimki občutljiva informacija, ki ni namenjena temu, da visi vsem na očeh.

Kljub temu, da sem mlada, pa je od mojega prvega šolskega dne minilo že precej časa. Vedno bolj postajamo občutljivi na to, kje se pojavljajo naši osebni podatki in tudi zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov je vedno bolj stroga. Od zloglasne Uredbe  o varstvu osebnih podatkov - GDPR, ki je v veljavo stopila maja 2018, je minilo že kar nekaj časa. Hkrati z njo pa je prišla tudi nejevolja glede konstantnega podpisovanja privoljenj in večje zavedanje, kje povsod se hranijo naši osebni podatki.

Novi zakonodaji so se morali prilagoditi tudi vrtci in šole. Tako so postali seznami otrok skriti in šifrirani. Otroška imena in priimke so zamenjale številke, mnoge šole pa seznamov sploh ne objavljajo več in prvošolce o tem, v kateri razred bodo hodili, obveščajo na druge, GDPR prijazne načine.

Danes so objavili sezname skupin v vrtcu. Z veseljem ugotavljam, da ima moj otrok 1343 isti vzgojiteljici kot lani... #GDPR

— Lucija (@lusiindaskaj) August 28, 2019

Verjamem, da so imeli zaradi tega vrtci in šole tudi nekaj več dela. A so se po drugi strani znebili sitnih staršev, ki pred začetkom novega šolskega leta zaradi sto in enega bolj ali manj utemeljenega razloga zahtevajo premeščanje iz metuljčkov v čebelice in 1.a v 1.b. Mnogo težje namreč pridejo do informacije, kdo bo sošolec njihovega otroka.

V čem je smisel skrivanja in šifriranja seznamov, če pa so otroci, katerih imena bi se na teh seznamih pojavljala, že od spočetja sredstvo s katerim mamice na socialnih omrežjih nabirajo všečke.

A le naivni med vami mislijo, da je GDPR za mamice 21. stoletja ovira. Tako se v zadnjih dneh pred začetkom novega šolskega leta zorganizirajo in začnejo s sestavljanjem svojih seznamov: s pomočjo sodobnih komunikacij se pri drugih mamah pozanimajo, v kateri skupini/razredu bo njihov otrok in v nekaj urah imajo popoln seznam. Ni GDPR-ja, ki bi ustavila ambiciozne mamice.

Seznam vrtčevskih skupin pod šifro, na socialnih omrežjih pa slike od spočetja do naravne smrti

Zavedam se, da so danes osebni podatki suho zlato in da je povsem na mestu, da organizacije pazijo na to, kaj počnejo z njimi. Sprašujem pa se, v čem je smisel skrivanja in šifriranja seznamov, če pa so otroci, katerih imena bi se na teh seznamih pojavljala, že od spočetja sredstvo s katerim mamice na socialnih omrežjih nabirajo všečke. Očitno jim je za osebne podatke takrat precej vseeno.

Zakaj bi se potem s tem morale ukvarjati šole? In drugo vprašanje: kaj je huje, javno objavljen seznam otrok na oglasni deski osnovne šole ali ambicije, sposobnosti, zmožnosti in čas, ki ga mamice namenijo za ustvarjanje svojih seznamov. Če so namreč sposobne tega, so sposoben tudi marsičesa drugega in me zgodbe o odvetniških intervencijah v šoli res ne presenečajo več.

Mogoče pa je smisel vsega tega v občutku, da imamo svoje podatke in podatke naših najdražjih pod nadzorom. No, pod "nadzorom", sami pa postajamo številka na seznamu.