Tonin: "Razočarani smo." Janša: "Opozarjali smo, da bo rezultat takšen, kot je"
Kako kompleksna je bila včerajšnja odločitev arbitražnega sodišča in kako je bila v določeni meri tudi presenečenje, kaže dejstvo, da sta se desni opozicijski stranki, SDS in NSI, odločili komentirati izid šele dan po razglasitvi.
Od vidnih predstavnikov Nove Slovenije je včeraj dal kratko izjavo poslanec Jožef Horvat, a v vlogi predsednika parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Na prve odmeve v SDS pa je bilo moč sklepati samo iz skopih objav na socialnih omrežjih, pri čemer se predsednik Janez Janša, razen z nekaj retviti, ni oglasil.
Tako je danes dopoldne v parlamentu prvi stopil pred kamere vodja poslanske skupine Nove Slovenije Matej Tonin.
"Nezadovoljni in razočarani smo," je bil neposreden in dejal, da jih najbolj moti razsodba na morju, ob Dragonji in v Razkrižju. Pričakovali so, da bo razsodba v večji meri povzela sporazum Drnovšek - Račan, zdaj pa je slabše, kot je bilo določeno tam.
Toda Tonin je obenem izjavil, da se zavedajo, da alternativa praktično ne obstaja in da je treba razsodbo sprejeti tako, kot je.
Pri tem računa na sodelovanje svetovnih velesil in zlasti Evropske Unije, ki ima tudi orodje, da Hrvaško opozori, da razsodbo sprejme - denar in pa glasovalne pravice v organih EU. Tonin meni, da se bo v odnosu do vprašanja uresničitve razsodbe pokazala kredibilnost EU.
Tonin je še ocenil, da s Hrvaško verjetno nikoli ne bo nobenih bilateralnih pogajanj in da na njih ne bi mogli doseči več, kot smo zdaj na arbitraži.
Glede pravnega vidika je bil Janša kratek - abitraža nas mednarodnopravno veže. Opozoril je, da je Slovenija na arbitražo pristala ne samo z odločitvijo vlade in parlamenta, ampak tudi z referendumsko voljo ljudstva, čeprav s pičlo večino.
Opozoril je, da je rezultat v skladu s tem, kar je določeno v arbitražnem sporazumu in na kar so v SDS, opozarjali pred referendumom. Ni pa ta rezultat v skladu z razlago arbitražnega sporazuma, ki so jo poudarjali zagovorniki arbitražnega sporazuma.
"Vseskozi smo opozarjali, da bo rezultat takšen, kot je, oni pa so trdili, da takšnega rezultata ne more biti," je dejal Janša. In ljudje so glasovali pod vtisom te napačne razlage.
Stran, ki je Slovence prepričevala za arbitražni sporazum, je zagotavljala, da arbitraža nima druge možnosti, kot da določi teritorialni stik slovenskih voda z mednarodnimi. Da je tako razumela, dokazuje tudi sklep državnega zbora iz februarja 2013, kjer je rečeno, da Slovenija razume nalogo arbitrov:
Najobširneje se je Janša razgovoril pri tretjem vidiku, stvarnem, ki je po njegovem mnenju tudi najpomembnejši. Pravni in politični vidiki so namreč že mimo, pri stvarnih pa še imamo manevrski prostor.
Neizpodbitno dejstvo je namreč, da te sodbe enostransko ne moremo uresničiti. Če bo Slovenija enostransko sprejela zakonodajo, je Janša opozoril, da bo sicer to, kar je bilo prisojeno Sloveniji, vključila v svoj pravni red, a obenem to, kar je bilo 25.6.1991 slovensko, pa zdaj ni, prepustila Hrvaški.
"To bi bil strel v koleno," je dejal Janša. "Hrvaški ne bi bilo treba nič narediti, samo pobrati tisto, kar je ostalo na mizi."
"Zato tisti, ki govorijo, da bo Slovenija sama implementirala abitražno razsodbo, ne vedo, kaj govorijo," je dejal Janša.
Janša vidi rešitev nastale situacije ob vstopanju Hrvaške v schengen. Hrvaška bo namreč zelo težko vstopila v schengensko območje, če ne bo imela urejenih temeljnih mejnih vprašanj z državami, ki so že v schengnu. In takrat bo Slovenija upravičeno pogojevala, Hrvaška pa se bo pogajala.
Janša je prepričan, da bo takrat Hrvaška pristala na rešitev, ki je bila včeraj določena. Sicer ne v obliki pristanka na sodbo arbitražnega sporazuma, ampak v neki drugi, a rešitve bodo približno takšne.
Drage bralke in bralci,
v ponedeljek, 26. junija, smo uradno zaključili letošnjo pomladno donacijsko akcijo. Do tega datuma smo zbrali 21.409 EUR, nakazila pa še prihajajo.
Ker ste nekateri rekli, da nas boste v dneh po izteku akcije še podprli, bo števec donacij ostal še nekaj dni viden na naši prvi strani. Če nas še želite podpreti, lahko to storite tukaj.
Hvala vsem, ki ste nas podprli! Vaša podpora ostaja osrednji steber delovanja Domovine v prihajajočem letu (julij 2017 - junij 2018).
Veseli bomo vsake vaše spodbude in kritike, kako Domovino narediti še boljšo.
Od vidnih predstavnikov Nove Slovenije je včeraj dal kratko izjavo poslanec Jožef Horvat, a v vlogi predsednika parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Na prve odmeve v SDS pa je bilo moč sklepati samo iz skopih objav na socialnih omrežjih, pri čemer se predsednik Janez Janša, razen z nekaj retviti, ni oglasil.
Tonin: Alternativa ne obstaja, na nobenih bilateralnih pogajanjih ne bi mogli doseči več
Tako je danes dopoldne v parlamentu prvi stopil pred kamere vodja poslanske skupine Nove Slovenije Matej Tonin.
"Nezadovoljni in razočarani smo," je bil neposreden in dejal, da jih najbolj moti razsodba na morju, ob Dragonji in v Razkrižju. Pričakovali so, da bo razsodba v večji meri povzela sporazum Drnovšek - Račan, zdaj pa je slabše, kot je bilo določeno tam.
Toda Tonin je obenem izjavil, da se zavedajo, da alternativa praktično ne obstaja in da je treba razsodbo sprejeti tako, kot je.
Pri tem računa na sodelovanje svetovnih velesil in zlasti Evropske Unije, ki ima tudi orodje, da Hrvaško opozori, da razsodbo sprejme - denar in pa glasovalne pravice v organih EU. Tonin meni, da se bo v odnosu do vprašanja uresničitve razsodbe pokazala kredibilnost EU.
Tonin je še ocenil, da s Hrvaško verjetno nikoli ne bo nobenih bilateralnih pogajanj in da na njih ne bi mogli doseči več, kot smo zdaj na arbitraži.
Matej Tonin je še napovedal, da se bodo v Novi Sloveniji zavzeli za poseben zakon, ki bo zaščitil interese državljanov Republike Slovenije, ki so ostali na Hrvaškem (okoli 30 hiš). Država bi jim morala ponuditi finančno nadomestilo in možnost, da bi se lahko vrnili na ozemlje Republike Slovenije.
Janša: Arbitraža nas veže, na referendumu jo je potrdilo ljudstvo
Kmalu zatem je pred kamere v prostorih SDS stopil njen predsednik Janez Janša, ki je obširneje analiziral rezultat arbitraže pod tremi vidiki: (1) pravni, (2) politični in (3) stvarni vidik.
Glede pravnega vidika je bil Janša kratek - abitraža nas mednarodnopravno veže. Opozoril je, da je Slovenija na arbitražo pristala ne samo z odločitvijo vlade in parlamenta, ampak tudi z referendumsko voljo ljudstva, čeprav s pičlo večino.
Opozoril je, da je rezultat v skladu s tem, kar je določeno v arbitražnem sporazumu in na kar so v SDS, opozarjali pred referendumom. Ni pa ta rezultat v skladu z razlago arbitražnega sporazuma, ki so jo poudarjali zagovorniki arbitražnega sporazuma.
Politični vidik: ljudje so glasovali pod vtisom napačne razlage
"Vseskozi smo opozarjali, da bo rezultat takšen, kot je, oni pa so trdili, da takšnega rezultata ne more biti," je dejal Janša. In ljudje so glasovali pod vtisom te napačne razlage.
Stran, ki je Slovence prepričevala za arbitražni sporazum, je zagotavljala, da arbitraža nima druge možnosti, kot da določi teritorialni stik slovenskih voda z mednarodnimi. Da je tako razumela, dokazuje tudi sklep državnega zbora iz februarja 2013, kjer je rečeno, da Slovenija razume nalogo arbitrov:
- Da določijo teritorialni stik slovenskih voda z mednarodnimi.
- Da nam zagotovijo pravice, ki smo jih imeli 25.6.1991 (takrat pa smo nadzirali celoten Piranski zaliv in imeli neoviran dostop do mednarodnih voda).
Dve ključni napaki arbitražnega sporazuma po Janševi oceni:
- Da ni jasne zahteve za teritorialni stik. V sporazumu je tudi pisalo, da se bo meja določala na podlagi mednarodnega prava, dobrososedskih odnosov in načela pravičnosti. Zdaj pa v razsodbi pravičnost ni omenjena - meja na morju po Janševih besedah nima zveze s pravičnostjo.
- Da se je meja po kopnem razsojala na podlagi mednarodnega prava. Janša je dejal, da smo tako dobili katastrsko razmejitev z dvema izjemama. To bi lahko za 10x nižjo ceno določila tudi geodetska uprava, je bil slikovit.
Stvarni vidik: enostranska implementacija bi bila strel v koleno
Najobširneje se je Janša razgovoril pri tretjem vidiku, stvarnem, ki je po njegovem mnenju tudi najpomembnejši. Pravni in politični vidiki so namreč že mimo, pri stvarnih pa še imamo manevrski prostor.
Neizpodbitno dejstvo je namreč, da te sodbe enostransko ne moremo uresničiti. Če bo Slovenija enostransko sprejela zakonodajo, je Janša opozoril, da bo sicer to, kar je bilo prisojeno Sloveniji, vključila v svoj pravni red, a obenem to, kar je bilo 25.6.1991 slovensko, pa zdaj ni, prepustila Hrvaški.
"To bi bil strel v koleno," je dejal Janša. "Hrvaški ne bi bilo treba nič narediti, samo pobrati tisto, kar je ostalo na mizi."
"Zato tisti, ki govorijo, da bo Slovenija sama implementirala abitražno razsodbo, ne vedo, kaj govorijo," je dejal Janša.
Kako naprej? Edina možnost je pogojevanje pri vstopu v schengenski režim
Janša vidi rešitev nastale situacije ob vstopanju Hrvaške v schengen. Hrvaška bo namreč zelo težko vstopila v schengensko območje, če ne bo imela urejenih temeljnih mejnih vprašanj z državami, ki so že v schengnu. In takrat bo Slovenija upravičeno pogojevala, Hrvaška pa se bo pogajala.
Janša je prepričan, da bo takrat Hrvaška pristala na rešitev, ki je bila včeraj določena. Sicer ne v obliki pristanka na sodbo arbitražnega sporazuma, ampak v neki drugi, a rešitve bodo približno takšne.
Drage bralke in bralci,
v ponedeljek, 26. junija, smo uradno zaključili letošnjo pomladno donacijsko akcijo. Do tega datuma smo zbrali 21.409 EUR, nakazila pa še prihajajo.
Ker ste nekateri rekli, da nas boste v dneh po izteku akcije še podprli, bo števec donacij ostal še nekaj dni viden na naši prvi strani. Če nas še želite podpreti, lahko to storite tukaj.
Hvala vsem, ki ste nas podprli! Vaša podpora ostaja osrednji steber delovanja Domovine v prihajajočem letu (julij 2017 - junij 2018).
Veseli bomo vsake vaše spodbude in kritike, kako Domovino narediti še boljšo.
Zadnje objave
Nizozemski zgled za starajočo se Slovenijo?
21. 10. 2026 ob 16:56
Otroci lahko prinesejo višjo pokojnino ali zgodnejšo upokojitev
21. 10. 2026 ob 16:40
Tudi »kupi zdaj, plačaj pozneje« pod strožjimi pravili kreditiranja
21. 10. 2026 ob 16:12
Janša pred napovedanimi protesti: »Roke proč od Slovenije!«
21. 10. 2026 ob 14:49
Vodenje v kulturi stalnih sprememb (2. del)
21. 10. 2026 ob 7:30
Domovina št. 274: Slovenija ima več kot 5.000 vrst gob
21. 10. 2026 ob 6:10
Ekskluzivno za naročnike
Vodenje v kulturi stalnih sprememb (2. del)
21. 10. 2026 ob 7:30
Domovina št. 274: Slovenija ima več kot 5.000 vrst gob
21. 10. 2026 ob 6:10
Domovina 274: Slovenija ima več kot 5.000 vrst gob
21. 10. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
21
Bralni klub: »Ko knjiga spregovori«
10:00 - 12:00
OCT
24
Peš romanje od Ljubične do Rogaške Slatine
07:30 - 15:00
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.