Ustavno sodišče ni poseglo v sistem omrežnine, novembra prihaja dražja sezona

Dve leti po uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine je ustavno sodišče odločilo o zahtevi državnega sveta, ki je na pobudo delodajalcev opozarjal na domnevne kršitve ustave in evropske zakonodaje. Izpodbijanih določb metodologije sodišče ni razveljavilo, zahtevo glede konkretnih tarif pa je zavrglo. Medtem se približuje nova višja sezona, ki bo gospodinjstvom prinesla občutno višje mesečne stroške omrežnine kot v poletnih mesecih. Preverili smo, kako se omrežnina obračunava danes, kdo plačuje več in kaj se bo spremenilo prihodnje leto.

Oktobra 2024 je začel veljati nov sistem obračunavanja omrežnine, ki je med gospodinjstvi in gospodarstveniki povzročil precej razburjenja. Namesto prejšnjega načina obračunavanja so odjemalci dobili pet časovnih blokov, dve sezoni in dogovorjeno obračunsko moč, določeno na podlagi dejanske uporabe omrežja. Na to temo smo v preteklosti objavili več člankov, me drugim »Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč«. Agencija za energijo je spremembo utemeljevala s pravičnejšo porazdelitvijo stroškov in potrebo po učinkovitejši uporabi elektroenergetskega omrežja. Napovedovala je, da bo povprečno gospodinjstvo na letni ravni plačevalo manj, večje stroške pa je bilo pričakovati predvsem pri uporabnikih, ki omrežje močno obremenjujejo. Vendar pa so prve položnice sprožile številne kritike. Delodajalske organizacije so opozarjale na nesorazmerne podražitve, predvsem pri podjetjih, ki svojega poslovanja ne morejo prilagajati cenejšim časovnim blokom. Spor se je nato razširil še na vprašanje pristojnosti neodvisnega regulatorja, vključila pa se je celo Evropska komisija.

Državni svet z ustavno presojo ni uspel

Državni svet je marca 2025 na pobudo interesne skupine delodajalcev vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti dveh aktov, na katerih temelji obračunavanje omrežnine. Svetniki so med drugim opozarjali na neskladnost s pravnim redom Evropske unije, poseganje v svobodno gospodarsko pobudo in neenako obravnavo odjemalcev. Ob vložitvi zahteve je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar izpostavil primere obrtnikov, ki naj bi po uvedbi nove metodologije plačevali celo petkrat višje položnice. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal pa je opozarjala na podjetja, pri katerih naj bi se stroški omrežnine zvišali za 250 do več kot 980 odstotkov.

Ustavno sodišče je 7. oktobra letos odločilo, da izpodbijane določbe metodologije niso v neskladju z ustavo. Zahtevo za presojo akta, ki določa konkretne tarifne postavke, pa je zavrglo, saj po ustaljeni ustavnosodni presoji določanje konkretnih cen ne pomeni splošnega predpisa, ki bi ga bilo pristojno presojati. Pri obravnavi metodologije je sodišče zavrnilo več očitkov državnega sveta. Med drugim je presodilo, da omrežnina za presežno moč ni kazen, ampak mehanizem, ki odraža povečano obremenitev omrežja. Prav tako ni ugotovilo protiustavnega razlikovanja med uporabniki, saj se obračun navezuje na dejanske značilnosti njihovega odjema.

Do dela argumentacije predlagateljev je bilo ustavno sodišče precej kritično. Nekatere očitke je označilo za pavšalne in nejasne, ker niso bili ustrezno povezani s konkretnimi izpodbijanimi določbami. Poudarilo je še, da ustava gospodarskim subjektom ne zagotavlja določene višine dobička ali ohranitve donosnosti poslovnega modela. Odločitev pa ne pomeni, da je sodišče preverilo ekonomsko upravičenost vsake tarifne postavke ali presojalo posledice reforme za vsa podjetja. Presojalo je ustavnost izpodbijanih določb, ne pa primernosti celotnega sistema.

Spor, v katerega se je vključila Evropska komisija

Spomnimo, da je uvedba nove metodologije povzročila spor še na politični ravni. Koalicija je v začetku leta 2025 predlagala zakonsko znižanje omrežnine za gospodinjstva, Agencija za energijo pa je opozarjala, da poseganje v pristojnosti neodvisnega regulatorja ni skladno z evropsko zakonodajo. Januarja 2025 je Evropska komisija izrazila zaskrbljenost zaradi dogajanja, povezanega s svetom Agencije za energijo, in opozorila na pravila EU o neodvisnosti regulatorjev. V primeru ukrepov, ki bi posegli v to neodvisnost, je omenila možnost postopka za ugotavljanje kršitev obveznosti Slovenije. Državni zbor je februarja 2025 kljub pomislekom regulatorja - v predvolilnem duhu - sprejel zakon, ki je gospodinjstvom začasno znižal omrežnino za januar in februar. V nadaljevanju je Agencija za energijo metodologijo še spreminjala in uvedla postopnejše zviševanje tarife najdražjega časovnega bloka.

Na ustavne in evropskopravne pomisleke glede zakonskega poseganja v omrežnino je opozarjala tudi Zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Ocenila je, da določanje tarifnih postavk z zakonom posega v pristojnosti neodvisnega regulatorja ter odpira vprašanja skladnosti z ustavnimi načeli pravne države, delitve oblasti in evropsko zakonodajo. Kritična je bila še do hitenja v zakonodajnem postopku in predvidene retroaktivne veljavnosti ukrepov, saj javna korist, ki bi upravičevala takšen poseg, v predlogu ni bila posebej obrazložena. Koalicija je zakon kljub pomislekom sprejela, razbremenitev pa je veljala le za gospodinjstva. Delodajalske organizacije so zahtevale, da se ukrepi razširijo še na podjetja, vendar je državna sekretarka Tina Seršen opozorila na možnost nedovoljene državne pomoči. 

Novembra se omrežnina znova zviša

S 1. novembrom se začenja višja sezona obračunavanja omrežnine, ki bo trajala do konca februarja prihodnje leto. Čeprav sistem ostaja razdeljen na pet časovnih blokov, v višji sezoni nastopijo štirje, med njimi najdražji prvi časovni blok. Ta bo novembra in decembra ob delovnikih veljal med 7. in 14. uro ter med 16. in 20. uro, januarja pa se bo njegova razporeditev spremenila. Za prvi časovni blok velja postopno zviševanje tarif. Letos bodo odjemalci plačevali 70 odstotkov polne tarifne postavke za moč, medtem ko so v prejšnji višji sezoni plačevali 50 odstotkov. Polna tarifa za gospodinjstva in druge uporabnike na nizkonapetostnem omrežju za november in december znaša 3,82301 evra na kilovat mesečno, znižana pa 2,67611 evra brez DDV.

Kaj to pomeni v praksi?

Agencija za energijo je oktobra objavila nove informativne izračune. Za povprečno štiričlansko gospodinjstvo z letno porabo približno 4.000 kilovatnih ur in dogovorjeno močjo 4,1 kilovata v najdražjem bloku je izračunala, da bo mesečna omrežnina z januarskih in februarskih 18,20 evra ter 12,10 evra v nižji sezoni novembra narasla na približno 24 evrov. Kljub temu naj bi takšno gospodinjstvo na letni ravni še vedno plačalo manj kot pred uvedbo nove metodologije. Po izračunih agencije je leta 2024 po starem sistemu plačalo 222,50 evra omrežnine, leta 2026 pa naj bi ta strošek znašal 182,10 evra, torej približno 18 odstotkov manj.

Razlike med posameznimi skupinami gospodinjstev pa so precejšnje. Dvočlansko gospodinjstvo z manjšo porabo, približno 2.600 kilovatnih ur letno, naj bi letos plačalo 130,90 evra namesto 156,13 evra po starem sistemu. Štiričlansko gospodinjstvo s toplotno črpalko in letno porabo približno 9.000 kilovatnih ur pa po izračunu agencije 318,30 evra namesto nekdanjih 429,60 evra. Povsem drugače je pri gospodinjstvu, ki poleg toplotne črpalke uporablja sončno elektrarno in je vključeno v sistem letnega netiranja. V predstavljenem primeru se je letna omrežnina s 95,50 evra po starem sistemu zvišala na 155,40 evra v letu 2026. To je skoraj 60 evrov več.

Gre za informativne izračune za izbrane primere odjemalcev, ne za podatke o dejanskih povprečnih položnicah vseh gospodinjstev. Zneski zajemajo omrežnino brez DDV, ne pa celotnega računa za električno energijo.

Dražja ni le omrežnina

Omrežnina sicer predstavlja le del računa za električno energijo, gospodinjstva pa so v zadnjem letu občutila še druge podražitve. Po podatkih ministrstva za energetiko je bila povprečna končna cena električne energije v drugem četrtletju 2026 za devet odstotkov višja kot leto prej, čeprav se je cena same dobave elektrike na letni ravni ohranila na enaki ravni. Pomemben razlog je ponovna uvedba polnega prispevka za obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in električne energije (OVE + SPTE). Gospodinjstva so bila tega prispevka do konca junija 2025 oproščena, v zadnji zimski sezoni pa so plačevala polovico. Od marca letos ponovno velja polni prispevek, ki za gospodinjstva znaša 0,77562 evra na kilovat obračunske moči mesečno brez DDV.

Po podatkih ministrstva so bile energetske dajatve v drugem četrtletju letos kar 13,3-krat višje kot v enakem obdobju lani. Na končnem računu so sicer predstavljale 5,8 odstotka stroškov, največji delež pa je imela dobava električne energije s 55,9 odstotka. Omrežnina je predstavljala 19,6 odstotka, preostanek pa predvsem DDV in trošarina. S 1. novembrom se bo gospodinjstvom zaradi začetka višje sezone povečal strošek omrežnine, ne pa nujno tudi cena same električne energije. Ta je od marca 2025 ponovno tržna in je odvisna od cenika oziroma pogodbe posameznega dobavitelja.

Ali moramo še paziti, kdaj vključimo pralni stroj?

Ob uvedbi nove metodologije je bilo veliko govora o tem, da gospodinjstva ne bodo smela hkrati uporabljati več električnih naprav, saj bi lahko prekoračila dogovorjeno obračunsko moč. Vendar je sistem danes za večino gospodinjstev precej preprostejši, kot se je zdelo ob uvedbi. Dogovorjeno obračunsko moč za posamezne časovne bloke odjemalcem določi elektrooperater na podlagi njihove pretekle uporabe omrežja. Za leto 2026 je upošteval povprečje petih najvišjih 15-minutnih konic posameznega bloka v obdobju od oktobra 2024 do septembra 2025. To pomeni, da je dogovorjena moč že prilagojena dosedanjim navadam gospodinjstva. Če se te bistveno ne spremenijo, praviloma ni razloga za njeno spreminjanje.

Pomembno pa je še nekaj: odjemalcem, ki sami ne spremenijo dogovorjene moči, se morebitne prekoračitve ne zaračunavajo. Operater jih mora o preseganju in informativnem strošku obvestiti, plačati pa ga ni treba. Drugače je pri tistih, ki se sami odločijo za spremembo dogovorjene moči. Če jo znižajo, da bi zmanjšali redni strošek omrežnine, nato pa jo presežejo, se jim presežna moč obračuna. Prvotno je bilo neobračunavanje presežne moči predvideno le za prehodno obdobje, aprila 2025 pa je Agencija za energijo to pravilo uvedla brez časovne omejitve. Za običajno gospodinjstvo zato ni potrebe po nenehnem preračunavanju, ali lahko hkrati vključuje pečico, pralni stroj in druge naprave.To pa ne pomeni, da so višje konice povsem brez posledic. Ob vsakoletni ponovni določitvi dogovorjene moči lahko namreč vplivajo na višino omrežnine v naslednjem letu. Kdor pa želi stroške dodatno optimizirati, lahko svojo porabo in dogovorjeno moč spremlja na portalu Moj elektro.

Januarja 2027 še novi časovni bloki

Spremembe se s koncem letošnjega leta ne bodo končale. Agencija za energijo je zaradi spremenjene obremenitve elektroenergetskega sistema, zlasti zaradi velikega povečanja števila sončnih elektrarn, določila novo razporeditev časovnih blokov, ki bo začela veljati 1. januarja 2027. Ostajata višja in nižja sezona, prav tako pet časovnih blokov, vendar bo njihova razporeditev drugačna. Najdražji časovni blok bo v višji sezoni ob delovnikih med 6. in 12. uro ter med 17. in 20. uro. V nižji sezoni drugega časovnega bloka ne bo več, ob dela prostih dnevih pa bosta znotraj dneva nastopila samo dva različna bloka. Za januar in februar 2027 bo še naprej veljalo plačilo 70 odstotkov tarifne postavke za moč v prvem časovnem bloku, vendar po novem ceniku, ki ga bo agencija objavila konec novembra.

Postopno zviševanje omrežnine se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. Novembra in decembra 2027 bo obračunanih že 90 odstotkov polne tarifne postavke za moč v najdražjem časovnem bloku, od leta 2028 pa je predvideno obračunavanje polne tarife. Dve leti po uvedbi novega sistema je torej omrežnina še vedno predmet sprememb. Ustavna presoja ni prinesla njegove odprave, gospodinjstva pa bodo že čez nekaj tednov znova občutila razliko med višjo in nižjo sezono. Koliko bo kdo dejansko plačal, ostaja odvisno predvsem od njegove dogovorjene moči, porabe električne energije in načina uporabe omrežja.