Večni župani in glasovnice z enim imenom: kaj razkrivajo številke lokalnih volitev in česa ne povedo

Rok za vložitev kandidatur za lokalne volitve 15. novembra se je iztekel 15. oktobra, uradne sezname bodo občinske volilne komisije objavile do 30. oktobra. Že zdaj je jasno, da se bo ena najdaljših zgodb slovenske lokalne samouprave začela zapirati. Leta 2022 je šest županov, ki so na čelu občin od leta 1994, osvojilo rekordni osmi mandat. Pet jih je zmagalo že v prvem krogu, Franc Mužič v Brdih šele v drugem, s 58,25 odstotka glasov. Za deveti mandat gresta letos v boj samo še dva kandidata.

Šest veteranov iz leta 1994

Franc Mužič in Branko Kidrič v Rogaški Slatini, ki je leta 2022 prejel 64,14 odstotka glasov, sta napovedala, da ne bosta več kandidirala. Martinu Mikoliču v Rogatcu je mandat prenehal aprila 2026, ko je postal poslanec, saj sta funkciji nezdružljivi. Francu Šlihthuberju v Gornjih Petrovcih je mandat prenehal po pravnomočni obsodbi na štirinajst mesecev zapora zaradi dajanja prednosti upnikom, nadomestne volitve so bile januarja 2026.

Od šestih županov, ki so leta 2022 osvojili osmi mandat, za devetega kandidirata samo še dva.

V nov boj gresta Matjaž Švagan v Zagorju ob Savi, ki je leta 2018 zmagal s 77,78 odstotka glasov, in Franc Čebulj v Cerkljah na Gorenjskem, ki je takrat dobil 61,61 odstotka. Mužič je bil edini, ki je moral leta 2022 v drugi krog: v prvem je dobil okoli 48 odstotkov, štiri leta prej pa 63,49.

Rekordnih 51 občin z enim kandidatom

Leta 2022 je bil v 51 od 212 občin na glasovnici le en kandidat za župana, kar je rekord in 24,1 odstotka vseh občin. Štiri leta prej jih je bilo po podatkih ministrstva za javno upravo 38, od tega 37 z dosedanjim županom. V dodatnih 58 občinah sta se potegovala samo dva kandidata, zato je imel volivec v več kot polovici občin (109 od 212) na izbiro največ dve imeni. Županskih kandidatov je bilo skupaj 618, približno petino manj kot štiri leta prej. Manj tekmecev pomeni tudi manj drugih krogov: leta 2018 je župana v prvem krogu izvolilo 156 občin, leta 2022 165, drugi krog pa je bil potreben v 56 oziroma 47 občinah.

Prednost sedanjih županov je izrazita. Stolček je obdržalo 147 sedanjih županov, 137 že v prvem krogu in deset v drugem, kar je 69 odstotkov vseh občin. Med 165 župani, izvoljenimi v prvem krogu, jih je bilo 137 sedanjih, to je 83 odstotkov. Okoli 138 občin, torej 65 odstotkov, vodijo kandidati s podporo skupin volivcev, ne strank.

Za tiste, ki se izzivalca ne bojijo, je lahko plačilo hudo. V Trebnjem je sedanji župan dobil 18 odstotkov, Mateja Povhe pa več kot 80. V Ilirski Bistrici je Emil Rojc po štirih mandatih v drugem krogu zbral 36,2 odstotka. Hkrati sta v Ribnici in Mozirju, kjer Ivan Suhoveršnik kandidira za šesti mandat, kandidirala samo sedanja župana, brez tekmeca. Razlika med občinami ni v dosežkih, ampak v tem, ali se izzivalec sploh pojavi.

V mestih in turističnih središčih oblast ni večna

V Celju je moral Bojan Šrot prvič po letu 1998 v drugi krog, kjer ga je Matija Kovač premagal s 57,81 proti 42,19 odstotka, torej z 9.801 glasom proti 7.154. V prvem krogu je imel Šrot še 46,86 odstotka. Letos se oba spet potegujeta za celjski stolček.

V Kopru je Aleš Bržan leta 2018 s 13.921 glasovi premagal Borisa Popoviča s 13.904: po štetju poštnih glasovnic je bila razlika sedem glasov, po ponovnem štetju na enem volišču 17. Štiri leta pozneje je Bržan v prvem krogu zbral 53,6 odstotka, Popovič 37,7 odstotka, in napovedal umik iz lokalne politike.

Na Bledu je Anton Mežan z 51,2 odstotka premagal dosedanjega župana Janeza Fajfarja (48,8 odstotka), z razliko manj kot sto glasov.

V Mariboru se je ponovil dvoboj iz leta 2018: Saša Arsenovič je Franca Kanglerja premagal z 61 proti 39 odstotkom, z več kot 7.000 glasovi prednosti.

V Ljubljani je Zoran Janković leta 2022 dobil 61,83 odstotka glasov, Nataša Sukič 9,61 in Aleš Primc 6,95 odstotka. Od leta 2006 je vse volitve, tudi nadomestne leta 2012, dobil že v prvem krogu, vendar je njegova lista v 45-članskem svetu osvojila 18 sedežev, najmanj doslej. Letos spet kandidira, proti več izzivalcem.

Vrnitev po porazu se v mestih ni obnesla: Kangler je izgubil leta 2018 in 2022, Popovič se je leta 2022 vrnil, spet izgubil in napovedal umik, čeprav je njegova lista Koper je naš osvojila največ sedežev v mestnem svetu (11).

2022: Nizka udeležba in malo županj

Prvega kroga leta 2022 se je udeležilo 47,6 odstotka volilnih upravičencev, drugega okoli 42 odstotkov. V mestnih občinah je bila prvokrožna udeležba 42,9 odstotka, v Ljubljani malenkost pod 40. Najnižja je bila v Horjulu, kjer je kandidiral en sam kandidat, med občinami z več kandidati pa na Jesenicah, s 35,7 odstotka. Nizka udeležba se torej pojavlja z izbiro in brez nje, zato preprosta razlaga ne zadošča.

Volivci so tisto leto šli na volišča šestič: državni zbor, dva kroga predsedniških volitev, trojni referendum in prvi krog lokalnih volitev.

Županj je 29 od 212, leta 2014 jih je bilo 16.

Županj je 29, kar je 13,7 odstotka. Leta 2018 jih je bilo 22, leta 2014 pa 16. Med kandidati je bilo 107 žensk od 618 (17,3 odstotka). Ženske so zmagale v 27 odstotkih kandidatur, moški v 36, podatki pa ne povedo, zakaj. Med dvanajstimi mestnimi občinami je edina županja Nuška Gajšek v Ptuju, ki je zmagala že v prvem krogu.

Uradni seznami kandidatov do 30. oktobra bodo pokazali, ali se rekord občin z enim kandidatom nadaljuje

Zakon števila županskih mandatov ne omejuje. Prvi preizkus bo do 30. oktobra. Kandidature so se vlagale do 15. oktobra, občinske volilne komisije pa jih morajo potrditi ali zavrniti do 25. oktobra in sezname potrjenih kandidatov objaviti do 30. oktobra. Zavrnitev lahko število kandidatov v občini še spremeni, kot se je leta 2022 zgodilo v Kopru.

Zakon števila županskih mandatov ne omejuje. 

Šele ti seznami bodo pokazali, ali bo rekord 51 občin z enim kandidatom padel. Številke ne povedo, ali so dolgi mandati posledica dobrega dela ali odsotnosti tekmecev. Povedo pa, da je imel volivec v več kot polovici občin na izbiro največ dve imeni. Ob uradnih seznamih bo treba primerjati tri kazalnike z letom 2022: število občin z enim kandidatom, delež sedanjih županov med kandidati in število županskih kandidatk. Prvi krog je 15. novembra, drugi 29. novembra.

Uradnih potrjenih seznamov torej še ni (občinske volilne komisije jih potrdijo do 25. oktobra, objavijo jih do 30. oktobra), so pa objavljeni seznami vloženih kandidatur za vseh 12 mestnih občin. Po podatkih občinskih volilnih komisij, jih je skupaj v mestnih občinah 77 kandidatov, od tega 13 žensk.