[Video] Aljuš Pertinač: Nevarnost je, da bi politika prevzela popoln nadzor nad pravosodjem (Odmev tedna, 17. 10. 2025)

V Odmevu tedna smo dogodke preteklega tedna komentirali s komentatorjem Aljušem Pertinačem. Veljavnost vinjet, ki je podaljšana za 4 mesece – ravno do volitev, vidi kot primitivno potezo za nabiranje glasov. Meni, da bomo v končni fazi morali plačevati dražje vinjete zaradi dolga, ki ga bo ustvarila ta poteza. Komentirali smo vzpon Vladimirja Prebiliča, Nobelovo nagrado, nevarnosti za pravosodje, dvoličnost slovenske politike, zlorabo sredstev za sanacijo poplav in še kaj. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Pertinač opisuje Roberta Goloba kot izrazitega populista, bolj kot sta bila pred njim Miro Cerar ali Marjan Šarec, čeprav je bil Golob predstavljen kot strokovnjak in uspešen menedžer. Prebiliča vidi kot zmernejšega in manj populističnega politika, a mu po njegovem mnenju manjka pristna energija in zagnanost, ki bi mu dala moč za vodilno vlogo. Golobu pa, kljub številnim kritikam, priznava, da zna pokazati odločnost in karizmo, kadar se počuti ogroženega. Meni pa, da takih sodnih zadev in težav glede korupcije, kot jih ima Golob zdaj, Prebilič ne bi imel.               

Poudari, da ko volimo obraze, kot so bili Golob, Cerar, Šarec, gledamo le na vtis, ki ga naredijo, ne pomislimo pa, kdo vse je še na tem avtobusu z njimi, ki jih izvolimo. Spomni še, da so volivci zelo kratkega spomina in Golobu hitro odpustijo »nalepke«, ki si jih je nabral s svojimi izjavami, v mislih je imel izjavo, da so desničarji fašisti, še v istem pogovoru, pa je Golob zanikal, da bi kadarkoli kaj takega rekel. 

Ko volimo obraze, kot so bili Golob, Cerar, Šarec, gledamo le na vtis, ki ga naredijo, ne pomislimo pa, kdo vse je še na tem avtobusu z njimi, ki jih izvolimo.

Nagovor Srbov Prebiliča v Evropskem parlamentu v srbščini komentator vidi kot žalitev slovenskega naroda, pa tudi žalitev Srbov, saj ni edini jezik, ki ga razumejo, srbščina, sploh pa v evropskem parlamentu.

Vladimir Prebilič po mnenju Pertinača ne more vstopiti v politični prostor na antijanša polu, dokler ne izjavi, da ne bo šel v vlado z Janšo. Poudari, da celo Anže Logar govori, da ne bo šel v vlado z Janšo, pa tudi Janša je že izjavil, da ne bo šel v vlado z Logarjem. Opomni pa, da je Janša na anketah in referendumih dokazal, da zmore zbrati večino, kljub medijem in centrom moči in kapitala, ki investirajo v to, da se Janšo prikazuje kot nekoga nezaželenega za koalicijskega partnerja. 

Meni pa, da bi Janez Janša moral aktivneje prispevati k povezovanju na desnici. Opozarja, da zgolj ideja o koaliciji z volivci ne bo dovolj za zmago na volitvah, saj bo po njih treba sodelovati tudi s strankami. Če Janša in Logar do volitev ne bosta našla skupnega jezika, obstaja nevarnost, da se bo ponovila vlada Roberta Goloba, ker pri Golobu pa razen tega, da ne bo šel z Janšo, teh težav ne vidi. 

»Dokler gospod Milan Kučan ne da intervjuja za nacionalno televizijo, POP TV ali pa vsaj za nedeljski dnevnik in reče, da Robert Golob več ne uživa njegovega zaupanja, bo Golob v očeh ljudi, ki pristajajo na antijanša sentiment, figuriral kot glavni borec proti Janši.«

Pertinač izraža upanje na spremembo na volitvah, ker meni, da Slovenija pod vodstvom Roberta Goloba nazaduje. Kritizira Golobovo politiko kot nedemokratično, usmerjeno v preganjanje drugače mislečih in zasledovanje osebnih interesov ozkega kroga podpornikov. Opozarja tudi, da je Golob s svojim delovanjem pokazal, da je tak način vodenja države v Sloveniji mogoč, kar vidi kot nevaren precedens za prihodnost.

Spomni, da je idejo obvezne božičnice pred tremi leti že predlagal Luka Mesec, Golob pa jo je takrat zavrnil z utemeljitvijo, da si jo država lahko privošči šele po prestrukturiranju gospodarstva v smer visoke dodane vrednosti. To se seveda ni zgodilo, zdaj pa uvedbo božičnice komentator razume le kot populistično potezo, namenjeno pridobivanju glasov pred volitvami.

Pertinač opozarja na dvoličnost v slovenski politiki. Kritizira stranke, ki javno nasprotujejo oboroževanju in organizaciji vrha NATO v Ljubljani, hkrati pa v parlamentu glasujejo za nakup orožja in podpirajo vlado, ki takšne dogodke pripravlja. 

Ostro kritizira ravnanje predsednice državnega zbora in vodje poslanske skupine koalicijske stranke gospoda Janija Prednika, ki naj bi se pogovarjala o ustanovitvi nove stranke, čeprav sta visoka funkcionarja vladajoče politike. Takšno vedenje označi kot neprimerno in celo skrb vzbujajoče, saj meni, da nekdo v tako odgovorni funkciji ne bi smel razmišljati o razkolu znotraj lastne stranke. Dodatno pa celotno zadevo po njegovem mnenju še bolj kompromitira dejstvo, da naj bi si omenjena izmenjevala tudi neprimerna, celo spolno obarvana sporočila, kar je tudi prišlo v javnost.

Nobelovega nagrajenca za mir Obamo Pertinač primerja z Donaldom Trumpom, o katerem izjavi, da se mu zdi zanimivo, da si je tako želel te nagrade, in izpostavi dejstvo, da je Obama začel največ vojn v ameriški zgodovini. Ne pravi, da si jo Trump nujno zasluži, a je vsekakor primernejši kandidat v primerjavi z Obamo, saj je razrešil veliko sporov, med drugim tudi vojno v Gazi, ki po Pertinačevem mnenju še ni in še dolgo ne bo čisto končana, a je to vsaj prvi korak k miru. 

Izjavo predsednice Nataše Pirc Musar, češ, da bo, ko bo konflikt v Gazi razrešen s pomočjo Trumpa, šele razmislila, ali je Trump vreden kandidat za to nagrado, pa označi za večvrednostni kompleks, saj se predsednica očitno ne zaveda, kje ji je mesto. 

Odločitev o sodelovanju Slovenije na Evroviziji zaradi situacije v Izraelu vidi kot nek zgrešen način prikazovanja načelnosti, vse skupaj pa označi za izgubljeni potencial promocije naše države in tudi organizacije Evrovizije, saj Izrael prispeva veliko sredstev. 

Pertinač kritizira namero vlade, da bi zmanjšala pristojnosti Sodnega sveta, saj bi to povečalo politični vpliv na imenovanje sodnikov. Opozarja na primer predsednika vrhovnega sodišča, ki bi se moral upokojiti, a naj bi politika zaradi osebnih interesov skušala to preprečiti s posebnim zakonom. Izpostavi nevarnost, da bi politika prevzela popoln nadzor nad pravosodjem, kar bi še poslabšalo že tako šibko stanje sodstva.

Nevarnost je, da bi politika prevzela popoln nadzor nad pravosodjem, kar bi še poslabšalo že tako šibko stanje sodstva.

Zakon o delavskih zadrugah komentator označi za predlog Levice, po katerem bi delavci z vplačilom manjših zneskov postali solastniki podjetij. Govorec idejo označi kot poskus samouprave in populizma, saj meni, da tak sistem v praksi ne bi deloval.

Kot primer neučinkovitosti in moralne krize omeni domnevno zlorabo sredstev za sanacijo poplav v Mežici, kjer naj bi izginil velik znesek denarja. Opozarja, da država ne deluje tam, kjer bi morala, saj se razgrajujejo institucije, odgovorne funkcije prevzemajo nekompetentni ljudje, državljani pa postajajo apatični do politike, kar ugaja levemu političnemu polu.

Več si lahko pogledate v celotnem Odmevu tedna, kjer smo teme bolj poglobljeno obdelali na ciničen, humoren, a nepristranski način.