[Video] Dr. Jože Podgoršek: »Morda Evropa drvi v novo lakoto« (Vroča tema, 9. 9. 2025)

Slovensko kmetijstvo, ki sicer prispeva dva odstotka bruto domačega proizvoda, se sooča z veliko težavami, med njimi je tudi bolezen modrikastega jezika. O tem in še čem se je v Vroči temi Vida Petrovčič tokrat pogovarjala s predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), dr. Jožetom Podgorškom.

Bolezen modrikastega jezika

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek je glede bolezni modrikastega jezika povedal, da verjetno nihče povsem točno ne ve, koliko je primerov bolezni oz. koliko je poginulih živali – Uprava za varno prehrano ima sicer dnevne podatke, v prejšnjem tednu je bilo slišati številko okoli 2500, danes pa je ta številka gotovo mnogo višja. Na posameznih območjih odvažajo več kot 100 poginulih živali na dan, število skokovito narašča. Zlasti pri rejcih ovac je ta bolezen izjemno pomembna, izjemno težka in marsikateri rejec še ene take sezone verjetno ne bi preživel. »Sektor je resno resno ogrožen,« je ocenil Podgoršek. Po besedah poslanke NSi Vide Čadonič Špelič je za situacijo odgovorna ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić, napovedali so interpelacijo.

Po besedah Podgorška je težko s prstom pokazati na nekoga, da je odgovoren, da je do bolezni prišlo. Bolezen se namreč širi po vsej Evropi, tudi v Sloveniji je bila bolezen prisotna že pred leti. Takrat so uvedli obvezni petletni program cepljenja in smo bili kar nekaj let bolezni prosta država. Pomembna je bila tudi omejitev uvoza živali, kar je zlasti pri rejcih goveda za pitanje povzročalo kar nekaj težav. Na pobudo poslanke Čadonič Špelič je bila pred meseci sklicana seja Odbora za kmetijstvo, na kateri so vsi podprli sofinancirano prostovoljno cepljenje, vendar se takrat ministrstvo ni odzvalo na način, da bi financiralo cepljenje. Kmetijsko gozdarska in Veterinarska zbornica sta spomladi pozvali rejce, vendar pa je bil odziv minimalen oz. ga praktično ni bilo. Sedaj je bolezen tukaj, povzroča izredne težave.

Pri govedoreji se sicer beleži bistveno manjšo smrtnost, vendar pa gre za velike izpade prihodkov – med drugim se pri bolezni namreč ustavi mlečnost. »Pogrešamo bolj enovit, celovit odziv resornega ministrstva, pričakovali bi, da ko je bolezen tako resna v državi, da bodo prijeli nek program za obvladovanje bolezni na nivoju Republike Slovenije,« je dejal Podgoršek in dodal, da se postavlja veliko strokovnih vprašanj, pa tudi vprašanj glede izvajanja skupne kmetijske politike. Zbornici kmetom sicer podajata neke nasvete in parcialne odgovore, nevedoč kaj bo to pomenilo za te iste kmete ob vprašanju izpolnjevanja nekaterih zahtev skupne kmetijske politike.

Podgoršek je kot primer izpostavil poginule živali pri avtohtonih pasmah, kjer mora rejec zagotavljati število, ki jo je pri oddaji subvencijske vloge uveljavljal. Kako bo z izvajanjem te višje sile? Nekatere odgovore so prejeli v začetku septembra, pri paši je zanimiva dikcija – če bodo rejci preventivno umaknili živali s pašnika v hlev, morajo to sporočiti v 15 dneh in priložiti potrdilo veterinarja. To je seveda v določenih primerih neizvedljivo, saj so nekateri rejci živali s paše umaknili že sredi poletja. »Velika zmeda je pri komunikaciji z našimi rejci,« je Podgoršek opozoril na težave, ki so nastale tudi pri odvozu kadavrov. »Tukaj pa mislim da je odgovornost ministrstva, da ni sprejelo nekega nacionalnega okvira za obveščanje in obvladovanje,« je bil jasen Podgoršek. V času obveznega 5-letnega programa cepljenja so rejci poročali o težavah z abortusi, zato so na podlagi teh izkušenj spomladi vsi trdili, da bi bilo v Sloveniji pri takratnem tveganju primerno prostovoljno cepljenje – pa vendarle financirano s strani države.

Danes pa je situacija drugačna, tudi rejci drobnice so ugotovili, da je cepljenje manjše zlo kot odvažanje kadavrov. Vendar pa je za cepivo, ki bi ga sedaj rabili, dolga čakalna vrsta v celotni Evropi in ga ni mogoče kar tako dobiti. Z nizkimi temperaturami se bodo mušice, ki prenašajo bolezen, umaknile, in glede na to, da se po cepljenju imunost izpostavi po 3-6 tednih, je cepljenje v tem trenutku najbrž že zamujeno. »Zato je sedaj bolje, da se čim bolj poslužujemo preventivnih ukrepov kot je odvračanje mušic z repelenti. Da zagotovimo te repelente, ki jih v Sloveniji in verjetno tudi drugod ni, saj nobeno podjetje ni predvidevalo takšnega povpraševanja,« je povedal Podgoršek in poudaril, da se je treba pripraviti na novo sezono, kajti takšnega izbruha bolezni si ne moremo več privoščiti. Bo država rejcem zagotovila sredstva za obnovo črede in za izpade dohodka? Zbornica je predlagala tovrsten ukrep, vendar pa še niso dobili jasnega odgovora.

Kastracija pujskov

Sogovornika sta se v nadaljevanju pogovarjala o kastraciji pujskov – Podgoršek je poudaril, da se tudi sami zavzemajo za dobrobit živali in za čim višje standarde. Zato v zbornici ne nasprotujejo brezbolečinski kastraciji, pa tudi prepovedi obogatenih kletk ne nasprotujejo. Predlagajo pa ukrepe, ki bi pri zasledovanju teh ciljev zagotovili tudi obstoj slovenskih kmetij. Glede kastracije pujskov so predlagali, da bi to še naprej opravljali rejci sami – ključna razloga za to sta biovarnost in cena.

Zakon sicer za dve leti predvideva, da bo kastracije opravljal veterinar in da bo to v celoti pokrila država, vendar pa to letno predstavlja dober milijon evrov stroškov – in za panogo, ki je že tako obubožana, ni prostora za dodatne stroške. Samooskrba je v 20 letih z 80 odstotkov padla na 35 odstotkov, rejci pa tudi sedaj bijejo velik boj z nizkimi cenami in nekonkurenčnostjo.

Ministrstvo na Agri zbežalo pred kmeti

Voditeljico je zanimalo, kaj se je pravzaprav dogajalo na sejmu Agra, ko je ministrstvo zbežalo pred kmeti. Podgoršek je povedal, da je bil prisoten šele potem, ko so reševali rejce – ki so se medtem že vrnili na svoj prostor – pred varnostniki, ki so prišli nad njih. Po pogovorih z vsemi udeleženimi in tudi s policijo po njegovih besedah lahko rečemo, da je šlo za mirno izražanje mnenja, ki pa je bilo drugačno od mnenja ministrstva. Do incidentov ni prišlo, nekaj rejcev je prišlo s transparenti – po podatkih policije je bilo na prostoru kmetijskega ministrstva okoli 15 rejcev s transparenti – in ne 100 ali več, kot so trdili nekateri.

»Zelo obžalujemo nadaljevanje samega dogajanja, kjer sem bil v enem delu prisoten tudi sam, varnostniki so namreč prišli nad te rejce, začeli trgati transparente in se tudi fizično spravili na predsednika zveze prašičerejcev,« je dejal Podgoršek in dodal, da ne trdi da je tako bilo, to govori na podlagi pogovorov s prašičerejci. Takoj za tem je na kraj dogajanja prišel tudi sam, prekinili so prepir, umaknili varnostnike in počakali na predsednika uprave Pomurskega sejma. Našli so rešitev, da so transparenti lahko ostali, zakaj je bil takšen odziv varnostnikov, pa se še ne ve – o tem se bodo še pogovarjali z upravo sejma. »Sejem je prostor za izmenjavo mnenj, za srečevanja, ni prostor za enoumje. V kolikor bo na kmetijskem sejmu prepovedano izražati mnenja in v kolikor bo varnostna služba fizično napadala kmeta, nas na tem sejmu pač več ne bo,« je bil jasen Podgoršek.

Interpelacija ministrice za kmetijstvo?

Bodo v KGZS podprli interpelacijo ministrice za kmetijstvo? »Ne želimo biti v službi politike, ampak v službi kmetov in se zavzemati za njihov boljši položaj,« je predsednik KGZS dejal, da se z interpelacijami ne ukvarjajo. Poudaril je, da je zbornica nepolitična, nevladna organizacija, njena naloga je, da zastopa slovenske kmete, kar jim nalaga tudi 4. člen zakona o zbornici. Sodelujejo pri zakonodaji, zastopajo kmete, na leto dajo čez tisoč pravnih mnenj za svoje člane – to so naloge zbornice, v kateri ni mesta za politiko.

Spremembe v KGZS

Gost se je z voditeljico Vroče teme pogovarjal tudi o morebitnem prostovoljnem članstvu v KGZS. Zakon o zbornici je nastal leta 1999, vanj pa so zapisali, da obvezno članstvo omogoča zastopanje in usklajevanje mnenj različnih deležnikov. O prostovoljnem članstvu se je začelo govoriti že leta 2004, zgodi se namreč, da si želi kakšna politična opcija oslabiti KGZS – sploh če zbornica zaostri pogovore z ministrstvom. »Res pa je, da nikoli v zgodovini ta ideja ni bila tako resna in tako grozeča, to idejo sta namreč predlagala poslanca Svobode in SD-ja – torej koalicije, ki ima v Državnem zboru veliko večino in bi se ta namera lahko z lahkoto uveljavila,« je priznal Podgoršek in dodal, da se dve spremembi sicer obetata, kar bo nekoliko znižalo število članov v zbornici. Jih pa to bistveno ne bo oslabilo, zbornica bo še naprej aktivno delovala.

Kmet na udaru

V nadaljevanju je voditeljico zanimalo, kaj ima ta vlada proti kmetom. Pogovarjala ste se tudi o tem, da bo kmetijstvo največji poraženec celotnega večletnega finančnega okvira celotne Evropske unije. Kmetijskemu delu naj bi se namenilo zgolj 15 odstotkov sredstev, kar je zaskrbljujoče – v preteklosti je bilo kmetijstvo namreč deležno tudi 60 odstotkov finančnega okvira, dolgo pa se je ohranjalo vsaj 50 odstotkov proračuna. Padec na 15 odstotkov torej resnično pomeni poraz evropskega kmetijskega sektorja. »Če se zaostrijo še globalni trgi, se bojim, da Evropa morda celo drvi v novo lakoto. Ko se bodo enkrat kmetije zaprle, zemljišča namenila drugi rabi, tam ni moč čez noč vzpostaviti novega kmetijstva,« je opozoril Podgoršek.

Se kmetje v Sloveniji pripravljajo na protest? »Na zbornici imamo sklep sveta, da vodimo aktivnosti do vseslovenskega protesta,« je povedal predsednik zbornice in dodal, da je aktivacija odvisna predvsem od ministrstva – še je možnost, da se v Sloveniji protestu izognemo. »V kolikor bo ministrstvo vztrajalo pri določenih izhodiščih, pa vseslovenski protest ni izključen,« je dejal. Pogovarjala sta se še o različnih omejitvah v posameznih državah EU, ki bi morale biti po Podgorškovem mnenju povsod enake. Govorila sta tudi o verigi preskrbe s hrano in o nekaterih nenavadnih potezah oz. predlogih aktualne vlade.

Proti koncu Vroče teme je Petrovčičeva spomnila, da je bil pred meseci v Klečah na svoji njivi napaden kmet. Eden od Romov se je na sodišču zagovarjal, da so šli loviti ribe, kmet pa je moral pojasnjevati, da ribe na njivi krompirja pač ne rastejo. Ali pravosodje ne zazna, kaj sploh je kmetijstvo? Ali bi morali kmete bolj zaščititi?

»Ne beležimo samo kraje pridelkov, tudi kraje strojev, mehanizacije, poškodovanje mehanizacije, tudi kraje živine,« je povedal Podgoršek. Kar se tiče kraje živine, je pojasnil, da žival pogosto konča v najbližjem gozdu, ubita na najbolj krut način. »Sprašujemo se, kje so v teh primerih borci za dobrobit živali,« je izpostavil.

Po napadu na kmeta so imeli sestanek z notranjem ministrstvom, kjer so se po Podgorškovih besedah hitro odzvali. Predsednik KGZS podpira, da bi prišlo do spremembe, in sicer da bi lahko storilca kaznovali že na licu mesta. Poleg tega bo zbornica skupaj z notranjim ministrstvom iskala rešitev, kako obvladovati tveganja na kmetijskih gospodarstvih, pripravili naj bi akcijski načrt. Sogovornika sta se pogovarjala še o tem, kaj bi Podgoršek storil drugače, če bi bil v vlogi aktualnega kmetijskega ministra.

Prisluhnite novi oddaji Vroča tema, tokrat z Vido Petrovčič in dr. Jožetom Podgorškom.