[Video] Dr. Metoda Dodič Fikfak: Deležna groženj, ker opozarja na nevarnost sežigalnice, C0 in onesnaženosti Slovenije (Vroča tema, 5. 3. 2026)

Z dr. Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa v UKC Ljubljana, smo govorili o onesnaženju naše države Slovenije. Dr. Dodič Fikfak opozori, da je pri nas ogromno manjših con, ki se nahajajo okrog nekaterih industrijskih obratov, ki so nevarno onesnažene, predvsem pa se osredotoči na večja in bolj nevarna območja, kot je okolica ladjedelnice v Izoli, ki je nedvomno onesnažena z azbestom, ki povzroča pljučnega raka. V drugem delu se sogovornici posvetita nevarnosti gradnje sežigalnice in kanala C0 v Ljubljani. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Na področju Notranjske izpostavi območje, kjer je naravno povečano sevanje urana, ki pa povzroča pljučnega raka, sploh, ko se nabere v stanovanjskih objektih. Vojaški poligon na Počku pa naj bi po besedah Dodič Fikfakove zaradi pronicanja skozi zemljo močno onesnažil podzemne vode s težkimi kovinami.

Na Vrhniki naj bi propadla tovarna obutve kemijske snovi za obdelavo usnja zakopavala v sodih v zemljo, ti sodi pa so sčasoma začeli puščati in onesnaževati podtalnico. Podobni primeri tovrstnih tovarn v Ameriki so v območju povzročale zbolevanje otrok za levkemijo. Našteje še številne druge nevarne cone, ki so razpršene po celi Sloveniji.

Gostja poudari, da je večino neposrednih vzrokov za neke okoljsko povzročene bolezni težko določiti, saj obstaja velik sovpliv drugih substanc v okolju, pri čemer pa je izjema azbest, ki je neposreden vzrok pljučnemu raku mezoteliomu in je v 90 % edini vzrok.

Govori o prahu, ki je različnih velikosti. Večjega od 10 mikronov lahko v določenih merah izločimo s kašljem, medtem ko lahko manjši delci prodrejo globlje v pljuča, kjer deluje kot ubijalec, ne glede na to, kakšne snovi je. Največja izpostavljenost tem delcem je v industrijskih kotlinah, kot je na primer Ljubljana.

Meni, da dimnik, ki ga župan Zoran Janković želi zgraditi na Barju, večino časa ne bo dovolj visoko izpuščal sežigalnega izpusta, da bi uhajal iz kotline. Poleg tega omeni, da je po svetu pojavnost bolezni dihal v okolici sežigalnic občutno večja.

Kljub temu pa dr. Metoda Dodič Fikfak gradnjo kanala C0 označi za večje tveganje kot sežigalnico, saj cev, ki bo tekla nad vodovarstvenim območjem, ne bo zgrajena iz enega kosa, torej »štukana«, kar predstavlja nevarnost puščanja kemijske in komunalne odplake, ki lahko tudi v zelo majhnih količinah povzroči hudo onesnaženje. Govori o virusih, bakterijah, ki se tudi sami množijo, in seveda o kemičnih produktih.

Kot prioriteto v okoljski politiki vidi označitev onesnaženih območij, načrt za njihovo sanacijo in zmanjšanje izpostavljenosti prebivalcev. Rešitev vidi tudi v ustanavljanju novih institucij v te namene ter uvedbo »kartic«, stopenjskih lestvic za prikaz količine sevanja ali izpostavljenosti določeni snovi.

Dr. Dodič Fikfak spregovori tudi o številnih grožnjah, ki jih je zaradi svojega dela deležna, po njenih besedah pa je bila celo obsojena, ker je specializantki, kateri je bila mentorica, svetovala, da nekemu pacientu prizna poklicno bolezen. Za dejanjem še vedno trdno stoji in poudarja, da je bila kot mentorica to tudi dolžna storiti. Doda pa še tragičen izid zgodbe, da je ta pacient na koncu umrl, po mnenju doktorice prav zaradi razmer v tovarni, v kateri je delal. Po enem letu je bila oproščena, od sodnika, ki jo je takrat obsodil, pa je kasneje slišala besede: »Jaz sem jo moral obsoditi«.

Vabljeni k ogledu zelo zanimivega pogovora, ki vas ne bo pustil ravnodušnih.