[Video] Dr. Nir Shaviv: Podnebja ne določa samo CO2 (Vroča tema, 22. 10. 2026)

Prof. dr. Nir Shaviv, izraelsko-ameriški astrofizik s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, je redek gost podkastov, zato je bil pogovor z njim v Vroči temi priložnost, da svoje ugotovitve pojasni v celoti, v skoraj poldrugo uro dolgem pogovoru, ki je potekal v angleščini in je voljo tudi s slovenskimi podnapisi.

Večina podnebnih raziskovalcev se ukvarja s tem, koliko toplote zadržijo toplogredni plini, prof. Shaviv pa k podnebju prihaja s strani neba. Je astrofizik, torej raziskovalec zvezd. Podnebje je začel raziskovati okoli leta 2000, ko ga je kolega iz Heidelberga vprašal, kako supernove, eksplozije masivnih zvezd, vplivajo na življenje na Zemlji. Naletel je na zamisel danskega fizika Henrika Svensmarka, da kozmični žarki vplivajo na oblake. »Odraščal sem v hiši na sončno energijo, ki jo je takrat raziskovala moja mati, tako da prihajam z okoljske strani, a stvari se niso izšle, ko sem začel proučevati podnebne spremembe na geoloških časovnih skalah,« je dejal.

Ko je sonce aktivnejše, je močnejši sončni veter, ki v osončje spusti manj kozmičnih žarkov, gre za visoko energijske delce iz zvezdnih eksplozij. Ti žarki so glavni vir ionov, nabitih delcev, v nižjem ozračju, ioni pa pospešujejo nastajanje drobnih delcev, na katerih se zgostijo oblaki. Manj žarkov pomeni drugačno oblačnost, zato naj bi sonce vplivalo na temperaturo veliko močneje, kot kaže sprememba njegovega sijaja.

Tu se razlikuje od večine kolegov. »Pravijo, da sonce upoštevajo, a ga ne. Upoštevajo samo spremembe sončnega obsevanja,« je povedal o Medvladnem forumu za podnebne spremembe (IPCC, angl. Intergovernmental Panel on Climate Change), ki skupaj z vulkani naravnim dejavnikom pripisuje spremembo globalne temperature med minus 0,1 in plus 0,1 stopinje Celzija. »Če bi upoštevali tudi posredni učinek prek kozmičnih žarkov, bi ugotovili, da sonce morda pojasni polovico segrevanja v 20. stoletju, kar je precej več kot teh 0,1 stopinje,« pravi Shaviv. Zato meni, da je podnebje manj občutljivo na ogljikov dioksid (CO2): podvojitev naj bi ga ogrela za 1 do 1,5 stopinje, po IPCC pa za 3 stopinje, verjetno 2,5 do 4. Učinka CO2 ne zanika: »V mojih mislih ni dvoma, da CO2 spreminja energijsko bilanco,« a »veliko vprašanje je, koliko to pomeni«. Podobno hipotezo po njegovem zagovarja okoli »pol ducata« raziskovalcev.

Od supernov do ledenih dob

Sprva je raziskoval geološke časovne skale, kjer nikogar ni zanimalo, kaj se je dogajalo pred pol milijarde let. Težave so se začele, ko se je povezal z geologom Jánom Veizerjem iz Kanade. Njuna rekonstrukcija temperatur naj bi omejila učinek CO2 na podnebje. »Čez noč sva postala, persona non grata,« je pripomnil prof. Shaviv. »Je to vplivalo na mojo kariero? Ne,« še doda, saj se ukvarja tudi s čisto astrofiziko in je v Izraelu »znanstveno ozračje veliko bolj odprto«. Lani poleti je kandidiral za rektorja, del odzivov pa je resda letel na podnebno polemiko.

Sam sebe vidim kot razumskega okoljevarstvenika, ne čustvenega.

Laboratorij v kleti ob Kopenhagnu in železni meteoriti: s čim Shaviv podpira verigo od sonca do oblakov in kje jo kritiki izpodbijajo

V kleti, v predmestju Københavna z radioaktivnim virom umetno spreminjajo ionizacijo zraka in opazujejo, kako ioni vplivajo na nastajanje jeder oblakov. Dodajo naravne poskuse: ko sunek sončnega vetra zmanjša tok kozmičnih žarkov, to po Shavivovih besedah satelitski podatki pokažejo kot manj oblakov. »Za nas je to zelo zanimivo, ker lahko to uporabimo kot poskus, s katerim vidimo mehanizem, s katerim sonce neposredno vpliva na podnebje.«

Oceane razume kot merilnik: »Na kratkih časovnih skalah služijo kot kalorimeter, ki meri količino toplote, ki pride od sonca in jo oddaja,« je pojasnil, dolgoročni dvig morske gladine pa pripisuje taljenju ledu.

Za geološke časovne skale uporablja železne meteorite: kozmični žarki v njih ustvarijo izotope, iz njihovega razmerja pa se razbere, kolikšnemu toku žarkov so bili izpostavljeni. »Sam ne opravljam neposrednih meritev,« pojasnjuje in navaja podatke skupin iz Francije, Združenih držav Amerike (ZDA) in predvsem Nemčije. Iz njih je izpeljal utrip približno vsakih 145 milijonov let, ki ga povezuje s prehodi Osončja skozi spiralne krake Rimske ceste in z ledenimi dobami, a so Overholt s sodelavci leta 2009 pokazali, da z novejšim zemljevidom krakov korelacija izgine. Poskus CLOUD v CERN-u (Evropski organizaciji za jedrske raziskave) je leta 2016 potrdil, da ioni povečajo nastajanje delcev, vendar učinka na oblake avtorji niso potrdili. Shaviv navaja očitek kritikov, da »ta mehanizem sam po sebi ne zadošča« za razlago sprememb pri velikih delcih, ki so jedra oblakov.

Polovica segrevanja zaradi sonca?

Enajst znanstvenikov okoli Stefana Rahmstorfa je leta 2004 trdilo, da korelacija v članku Shaviva in Veizerja nastane šele po popravkih podatkov, Lockwood in Fröhlich pa sta leta 2007 opozorila, da kazalniki sončne dejavnosti od sredine osemdesetih let ne naraščajo, a temperature so se dvigale. Pregled 88.125 podnebnih člankov (Lynas in sodelavci, 2021) jih je našel zgolj 28, ki dvomijo o človeškem vzroku segrevanja, Shaviv je 97-odstotno soglasje označil za propagando: »Znanost ni demokracija.« Meni, da mnogi članki podnebja sploh ne raziskujejo, denar za delo proti toku pa je težje dobiti: »Količina sredstev, ki gre v raziskave, ki gredo proti toku, je zato precej manjša.«

Če več znanstvenikov misli eno, to ne pomeni, da imajo prav. Obstaja samo pravilen in napačen odgovor.

Do konca stoletja pričakuje še približno dodatno stopinjo ogrevanja. »Menim, da je to povsem sprejemljivo in nekaj, čemur se človeštvo lahko razmeroma zlahka prilagodi,« je dejal, o prelomnih točkah pa: »Ne mislim, da smo blizu prelomnih točk ali česa podobnega.«

Jedrska energija namesto vetra in sonca

Obnovljivi viri zaradi nihanja in rezerv po njegovih besedah podražijo elektriko, Nemci in Danci naj bi plačevali čez 40 evrskih centov za kilovatno uro, kar »ubija gospodarstvo«. »Najboljši vir energije, ki ga imamo, je jedrska energija,« je dejal in dodal, da je še en blok v Sloveniji potreben. Evropo imenuje za manj zeleno, kot si mislijo zeleni: »Vsa proizvodnja se je preselila na Kitajsko. Evropa torej ni zelena. To je mit.«

Izpad elektrike v Španiji in na Portugalskem je označil za verjetno posledico nihajočega omrežja, združenje evropskih operaterjev prenosnih omrežij ENTSO-E pa poroča o več dejavnikih. Sistem Evropske unije za trgovanje z emisijskimi kuponi (ETS) je primerjal z odpustki srednjeveške Katoliške cerkve: »Trgujete s pravico do greha.«

Pet nevladnih organizacij je zahtevalo odpoved posveta v Državnem svetu

Plan B za Slovenijo, Inštitut za podnebne politike (IPREŠ), Mreža za prostor, Koalicija za trajnostno prometno politiko in Mladi za podnebno pravičnost so 6. oktobra Državnemu svetu Republike Slovenije poslali javno pismo, v katerem so zahtevali odpoved posveta »Cena podnebne politike: ETS, konkurenčnost gospodarstva in prihodnost slovenske energetike« 8. oktobra. Glavni argument je bil, da IPCC in svetovna znanost nedvoumno potrjujeta človeški vzrok segrevanja, da so nekateri govorci že ovrženi in da morajo javne institucije odločati na podlagi znanstvenih dokazov. Pri Shavivu se pismo opira na ameriški zagovorniški spletni vir, DeSmog, konkretnih ovrženih trditev pa ne navajajo.

Posvet je ostal na sporedu. »Ti ljudje ne razumejo, kako napreduje znanost. In to je tudi skrajno nedemokratično … Če so sami sebi tako prepričani, naj preprosto pridejo in debatirajo. Vedno sem odprt za znanstveno razpravo,« je dejal. O povezavah z ameriškim zagovorniškim inštitutom Heartland Institute in Evropskim inštitutom za podnebje in energijo (EIKE) pravi: »Heartland Institute me je povabil, naj imam nekaj predavanj. Prišel sem, imel nekaj predavanj in to je bilo vse. Nikoli me niso financirali.«