[Video] Dr. Rok Ravnikar in dr. Bojan Zalar: Veliko denarja za neučinkovito zdravstvo (Vroča tema, 9. 3. 2026)

Z dr. Rokom Ravnikarjem specialistom družinske medicine in kliničnim psihologom dr. Bojanom Zalarjem smo govorili o zdravstvu pri nas. 

Dr. Ravnikar kot največji problem našega zdravstva vidi, da javno zdravstvo po kapacitetah ne zadošča javnosti in je težko dostopno. Trdi, da je kakovost obravnave na svetovni ravni, a je pot do obravnave dolga. 

Tako dr. Zalar kot dr. Ravnikar menita, da naš zdravstveni sistem potrebuje rešitve ob poznavanju vseh razsežnosti problema in podrobnejše poglabljanje, saj preveč preproste rešitve ne pridejo težavi do dna. Zalar izpostavi, da zdravstvu namenjamo relativno veliko denarja, tudi v primerjavi z drugimi državami EU, a je sistem kljub temu neučinkovit. Dr. Ravnikar poudari, da se lahko zgledujemo po drugih državah, a primer ni primeru enak, zato sistema, ki nekje deluje, ne moremo preprosto uporabiti tudi pri nas. 

Zalar komentira dejstvo, da imamo le eno monopolno zavarovalnico, ki po eni strani spodbuja solidarnost, na drugi strani pa se stanju ne prilagaja dovolj. Obenem zdravniki ogromno časa porabijo za ukvarjanje z banalnostmi, kot je pogovor s pacientom o tem, kaj mu zavarovanje omogoča in česa ne.

Ravnikar obsoja vpletanje politike v zdravstvo in se zavzema za zdravstvo, ki je osredotočeno na pacienta. Posamezni zavodi naj bi se upravljali sami in v skladu z zakoni, ki dopuščajo določeno svobodo in fleksibilnost. 

Kritičen je do ignorance problema, da nam primanjkuje zdravnikov ter da mladi zdravniki zaradi slabih pogojev odhajajo v tujino. Poudari pa, da je razlog za daljše čakalne vrste tudi v staranju prebivalstva, kar avtomatsko poveča potrebe v zdravstvu.

Dr. Zalar opozori, da je problem predvsem v neusklajenosti med različnimi deležniki. Zaradi tega prihaja do počasnega napredka ali celo stagnacije. Rešitve vidi v boljši koordinaciji in jasnejši strategiji ter poudarja pomen sodelovanja med strokovnjaki, politiko in širšo javnostjo. Po njegovem mnenju mora biti razvoj usmerjen v dolgoročne cilje.

Dr. Ravnikar opomni, da bodo z delovanjem zdravstva po uvedenih spremembah akterji na obeh straneh sprva nezadovoljni, a bodo na dolgi rok rezultati znatni. Izpostavi grenko dejstvo, da dotok novih zdravnikov traja od 4 do 10 let.

Koncesionarje vidi kot ljudi, ki so poleg svojega dela v javni ustanovi dali sebe na razpolago še v prostem času in s tem pripomorejo k skrajševanju čakalnih vrst v sistemu. Prepričan je, da bi jih morali bolje izkoristiti. 

Na koncu dr. Zalar nagovori k preudarni odločitvi na volitvah, saj bomo vsi na stara leta potrebni zdravstvene oskrbe in bomo na milost in nemilost prepuščeni tedanjemu zdravstvenemu sistemu. Glede pomanjkanja profesorjev na fakultetah spomni na veliko število vestnih in motiviranih profesorjih, ki so že v pokoju, a bi lahko z veseljem priskočili na pomoč. 

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora.