[Video] Karin Planinšek: Decentralizacija je priložnost za razvoj celotne Slovenije (Odmev tedna, 17. 7. 2026)

V novi oddaji Odmev tedna smo se o dogodkih minulega tedna pogovarjali s Karin Planinšek, ki izpostavi dejstvo, da kljub očitkom javnosti o slabi zunanji politiki Tanje Fajon ta očitno uživa določeno podporo s strani nekaterih članov sveta EU, kar je po mnenju Planinškove tudi razlog, da je v času tretje Janševe vlade svet EU izvajal take pritiske na omenjeno vlado.

Karin Planinšek poziva k previdnosti glede politične aktivnosti Fajonove v afriških državah, saj glede na njeno preteklo delovanje, ki je bilo zelo ideološko usmerjeno, ter sumu nagnjenosti h korupciji, obstaja možnost poslabšanja slovenske migracijske slike.

Obisk in izkazovanje pretiranega spoštovanja Fajonove Kidričevemu spominskemu obeležju Planinškova primerja s pozdravljanjem nacističnih simbolov s strani nemških oblasti. Ostro obsoja tako ideološko istovetenje in spomni, da je dogodek zbudil pozornost in zgražanje tudi v EU.

Referendum zoper politiko župana Jankovića ni uspel, a Planinškova v tem ne vidi le slabe plati, saj meni, da je dober znak, da se je toliko Ljubljančanov odločilo nasprotovati njegovi grobi politiki – za uspeli referendum naj bi namreč zmanjkalo le 500 glasov pri 19 odstotni volilni udeležbi.

Pisano listo novih kandidatov za Ljubljanskega župana, med katerimi so tudi Urška Klakočar Zupančič, Luka Mesec, Aleš Primc in Aleksander Repić, vidi kot znamenje, da se trenutnemu županu Jankoviću dolgoletno vladanje počasi izteka. Komentira možnosti posameznih zgoraj naštetih kandidatov in svoje upe polaga v Aleksandra Repića, katerega ima za predstavnika nove generacije in dobrega nasprotnika ostalim kandidatom.

Komentira predloge, ki jih je podala Resnica glede zdravstvene reforme, ki predvideva konec zasebnega opravljanja dejavnosti na opremi javnih zdravstvenih zavodov, stimulativnejše plačilo dodatnega dela znotraj javne mreže ter uvedbo zdravstvenih bonov oziroma vavčerjev. Ocenjuje, da bi takšne rešitve povečale dostopnost zdravstvenih storitev in izboljšale položaj pacientov, ki danes po njenem mnenju kljub plačevanju prispevkov predolgo čakajo na zdravljenje ali pa do osebnega zdravnika sploh ne pridejo.

Glede razprave o financiranju RTV Slovenija s strani Ministrstva za kulturo meni, da zavlačevanje pri podpisu pogodbe lahko predstavlja politično taktiko, s katero bi se ustvaril vtis, da vlada javni radioteleviziji namenoma odreka sredstva. Podobne taktike so pri nas že bile uporabljene, spomni.

Komentatorka je kritična do ravnanja prejšnje vlade, ki je med obrambne izdatke uvrščala tudi infrastrukturne projekte. Ocenjuje, da bo morala nova vlada obrambni proračun povečati ter izboljšati predvsem kadrovsko in materialno stanje Slovenske vojske ter popraviti zunanje odnose.

Pozdravlja namen učinkovitejšega boja proti korupciji z vzpostavitvijo SKOK-a, vendar dvomi, da lahko zgolj reorganizacija tožilstva odpravi globlje težave slovenskega pravosodnega sistema. Ocenjuje, da je največja težava pomanjkanje dejanske neodvisnosti pravosodnih institucij, saj meni, da napredovanje pogosto ni odvisno od strokovnosti, temveč od politične lojalnosti.

Opozarja, da se je število zaposlenih v javnem sektorju v zadnjih letih občutno povečalo, kakovost javnih storitev pa se kljub temu ni izboljšala. Meni, da bo morala nova vlada opraviti temeljito reorganizacijo, ugotoviti dejanske potrebe posameznih ministrstev ter odpraviti delovna mesta, ki ne prispevajo k učinkovitemu delovanju države.

Dotakne se teme varnostnih razmer na območju Dolenjske in pogostih napadov na policiste. Meni, da država predolgo ni ukrepala, zaradi česar so posamezne skupine izgubile spoštovanje do organov pregona. Pozdravlja napovedane spremembe kazenske zakonodaje in poudarja, da mora država policistom ponovno zagotoviti ustrezno avtoriteto ter učinkovitejšo pravno zaščito pri opravljanju njihovega dela.

Podpira idejo decentralizacije državnih institucij in selitve posameznih ministrstev iz Ljubljane v druge dele Slovenije, saj meni, da bi takšna ureditev spodbudila razvoj regij, zmanjšala prekomerno centralizacijo države ter prispevala k bolj uravnoteženemu regionalnemu razvoju. Dodaja, da bi takšna ureditev omogočila boljše razumevanje potreb, recimo, varnostnih razmer in težav z Romi na Dolenjskem in s tem tudi učinkovitejše postopanje.

Vabljeni k ogledu pogovora, v katerem Karin Planinšek med drugim predstavi svoje poglede na reformo pravosodja, reorganizacijo javnega sektorja, financiranje kulture, varnostno politiko, decentralizacijo države, upravljanje javnih financ ter aktualno politično dogajanje v Sloveniji.