[Video] Primož Jelševar, Tanja Brajer: Manj svečk za manj grobov in Rogličeva smučka (Vroča tema, 13.10.26)

Humanitarno-ekološka akcija Manj svečk za manj grobov letos poteka že 18. leto. Iz skromnih začetkov na zagorskem pokopališču je prerasla v vseslovenski projekt, ki združuje številne prostovoljce in pomaga ljudem v stiski. O začetkih, dosežkih in letošnjih načrtih sta v oddaji Vroča tema spregovorila Primož Jelševar in Tanja Brajer. Pogovor je vodil Igor Gošte.

Zamisel za akcijo se je rodila v Kanadi, kamor je Jelševarjeva mama odpotovala k umirajoči sestri. Tam je namesto prižiga sveč spoznala drugačen način spominjanja pokojnih. Razložili so ji: »Pri nas se, v kolikor bi želeli nekaj dati, spominjamo pokojnika na način, da nekaj naredimo za tiste, ki so še živi.«

Idejo je prinesla v Slovenijo, kjer jo je nekaj let pozneje uresničila skupina mladih. Kasneje so ustanovili tudi Fundacijo Svečka, ki deluje kot prostovoljska organizacija, kar pomeni, da vsa zbrana sredstva namenijo določenemu prejemniku.

Prvo leto so pred pokopališče postavili preprosto mizo in zbirali prostovoljne prispevke za Onkološki inštitut Ljubljana. Namesto pričakovanih nekaj sto evrov so zbrali več kot 3.000 evrov. Uspeh jih je spodbudil k nadaljevanju. Poseben pomen je akcija dobila, ko je za rakom zbolela tudi Jelševarjeva mama, ki so jo uspešno zdravili prav na omenjenem inštitutu.

Sogovornika poudarita, da akcija ni usmerjena proti prižiganju sveč. Te imajo pomembno simbolno vrednost, vendar lahko ljudje namesto številnih sveč prižgejo eno ali dve, preostali denar pa namenijo pomoči potrebnim. »Gre za to, da lahko namesto kupa sveč naredimo nekaj dobrega.«

Ob darovanju prispevkov lahko obiskovalci pokopališč prejmejo zastavice, lesene svečke ali poslikane kamenčke. Izdelujejo jih prostovoljci, šolarji in varovanci varstveno-delovnih centrov. Zastavice že od začetka izdelujejo v Varstveno-delovnem centru Zasavje, letos pa so se pridružili tudi drugi centri po Sloveniji.

Akcija vsako leto poteka v približno od 25 do 30 krajih; trudijo se, da se jim pridružijo tudi novi. Pri organizaciji sodelujejo lokalna društva in številni posamezniki. Vsak kraj samostojno določi, komu bo namenil zbrana sredstva, saj domačini najbolje poznajo potrebe svojega okolja.

Da je njihov trud obrodil sadove, potrjujejo podatki, da se je od leta 2010 do 2024 poraba sveč zmanjšala za 48 odstotkov. Kot pove Brajerjeva, ljudje tudi v krajih, kamor pridejo na novo, akcijo hitro in dobro sprejmejo.

V 18 letih so v akciji po njuni oceni zbrali približno od 700.000 do 800.000 evrov. Z denarjem so kupovali defibrilatorje, medicinske pripomočke, opremo za gasilce in domove starejših ter pomagali posameznikom v stiski. Med odmevnejšimi projekti je bila pomoč dečku Titu z mišično distrofijo, za katerega so v skupni zasavski akciji zbrali več kot 30.000 evrov in mu omogočili nakup osebnega dvigala. V preteklosti so pomagali tudi helikopterski enoti nujne medicinske pomoči pri nakupu prenosne diagnostične opreme.

Sogovornika sta prepričana, da Slovenci kljub številnim izzivom ohranjajo močan čut za solidarnost. Če naredimo nekaj dobrega za tiste, ki še živijo, se s tem spomnimo tudi na naše najdražje pokojne, sklene Jelševar.

Prisluhnite celotnemu pogovoru.