Vojna dronov; kdo ima dostop in kdo jih nadzira

Brezpilotna plovila, vozila, tanki, roboti, oziroma na kratko droni so postali nepogrešljivi del modernega bojevanja. Če so bili še pred dvajsetimi leti predragi in so zanesljivi droni zahtevali nekaj milijonov investicij v en letalnik tipa Reaper, so ti danes na voljo na spletu ali celo lokalni trgovini za relativno malo denarja. Toda ne gre le za širšo uporabo dronov v vojaške namene, ampak tudi za monopolizacijo navigacijskega nadzora, kot smo videli v zadnjem primeru, ko je ameriški predsednik Trump s pomočjo Elona Muska onemogočil Ukrajini učinkovito obrambo.

Prva vojna dronov – Nagorno-Karabah

Za prvo vojno dronov verjetno lahko štejemo vojno med Azerbajdžanom in Armenijo leta 2020, oziroma drugo vojno za Nagorno-Karabah. Armenija je vojno izgubila, ker ni bila pripravljena na novo realnost v vojskovanju, torej na vojno z droni. Azerbajdžanske sile so z droni uničile celotne vojaške enote armenske vojske, vključno z orožjem in opremo. Armenci niso imeli niti načina niti opreme, da bi se novemu načinu bojevanja zoperstavili. Azerbajdžanska vojska je najprej z droni uničila letalsko obrambo, potem tanke in topništvo, nato opremo, nazadnje so se lotili še vojakov, ki so bili izpostavljeni brez obrambe. Armenija enostavno ni mogla več parirati azerbajdžanski vojski, zato jim ni preostalo drugega, kot sprejeti premirje s pogoji Azerbajdžana. Tako pravi Azerbajdžan, ki je prvi zagnal promocijo dronov v živo preko spletnih portalov.

Za prvo vojno dronov verjetno lahko štejemo vojno med Azerbajdžanom in Armenijo leta 2020.

Azerbajdžanski predsednik Alijev je takrat dal formalne ocene uničene armenske opreme, ocenil jo je namreč na 1267 kosov, potem pa še razglasil, da so droni zmagali ta spopad. Alijev je vsekakor pretiraval, saj so kasnejše ocene ekspertov potrdile 563 kosov uničene opreme s pomočjo dronov. Enako je Alijev zamolčal, da je bilo delovanje armenskega topništva in protizračne obrambe zelo šibka in konfuzna, kar je Azerbajdžan izkoristil, drone pošiljal sporadično in s tem prepričal Armence, da je njihova obramba učinkovita. Azerbajdžanska vojska je uporabila izraelske drone Hermes 450 in 900, SkyStriker, Heron in Aerostar. Takrat je na sceno stopil novinec med droni turški Bayraktar TB2. Toda Azerbajdžan je aktivno uporabil tako letalske kot oklepne sile ter topništvo.

Vojna dronov zacveti – Ukrajina

Ruski napad na Ukrajino in okupacija njenih ozemelj je zaradi zahodnega oklevanja prisilila ukrajinsko vojsko v nove načine bojevanja, ki so učinkoviti, poceni in ne zahtevajo velikanskega števila žrtev. Rusija je bila organizacijsko nepripravljena na takšen spopad, niti strateško niti z opremo, zato je plačala ogromno ceno v številu mrtvih vojakov in izgubljeni opremi glede na ozemlje, ki ga je uspela okupirati in ga z veliko težavo drži še danes. Primerjalno je bila ruska podtalna operacija »zelenih mož« na Krimu leta 2014 bistveno bolj uspešna. Če so v vojni za Nagorno-Karabah nekateri dvomili, kako izjemno so droni spremenili novodobno vojskovanje, so Ukrajinci razbili vse njihove dvome.

Ukrajinske oborožene sile pred letom 2014 niso imele programa dronov, z izjemo nekaj neuporabnih skladiščenih kosov sovjetskega drona Tupoljev Tu-143. Toda okupacija Krima in predvsem napad na preostalo Ukrajino leta 2022 je prinesel preobrat, saj bi sicer Rusija lahko okupirala celotno državo. Iznajdljivost Ukrajincev je bila izjemna, saj so zelo hitro s kombinacijo lastne proizvodnje in ustanovitve manjših mobilnih specializiranih enot za upravljanje z droni hitro začeli potiskati Rusko vojsko nazaj na jugo-vzhod. Pripravljati so se začeli že takoj po letu 2014 ko so z javnimi zbiranji in donatorji zagnali proizvodnjo več tipov dronov, na primer »Ljudski droni« PD-1 in PD-2, Leleka, Athlon Avia, R18 in kvadrokopterji Fantom, Mini in Mavic.

Leto 2022 in preobrat – droni postanejo učinkoviti, hitri in poceni

Eden najbolj uspešnih dronov je bil Bayraktar TB2, ki si je slavo pridobil med vojno za Nagorno-Karabah. Sam TB2 je uspešnost pokazal na začetku vojne, vendar so bile njegove kapacitete omejene. Rusija je z reorganizacijo zračne obrambe in ukrepi za elektronsko bojevanje našla način za izničenje prednosti, ki jo je Ukrajina pridobila s TB2. Rusija je sama uvedla bojevanje z droni in z napadi na civilno in vojaško infrastrukturo z iranskimi droni Šahed Ukrajini zadala hude udarce.

Eden najbolj uspešnih dronov je bil Bayraktar TB2, ki si je slavo pridobil med vojno za Nagorno-Karabah.

Takrat je ključno pomagala pomoč ZDA, ki je Ukrajini dobavila drone 700 Phoenix Ghost in AeroVironment Switchblade. Zadnji so imeli sposobnost neopazno krožiti nad ciljem zaradi svoje velikosti in tako zadati učinkoviti udarec, ki ga ruska vojska ni pričakovala. Ukrajina je morala kasneje zaradi političnih igric v ZDA začeti z lastnim razvojem in proizvodnjo dronov, ki so kasneje presegli konkurenco. Več ukrajinskih start-upov, na primer Ukrspecsystems, Escadrone, AeroDrone, Skyeton, je razvilo drone z večjim dosegom in nosilnostjo, kar je omogočilo napade na sovražnika globoko na njegovem ozemlju.

Ukrajinska podjetja so dodala še eno možnost, to je letenje s kamero z možnostjo prvoosebnega pogleda (FPV), kar je ukrajinski vojski prineslo natančno doseganje ciljev, istočasno opazovanje terena ter zmanjšanje izgub dronov. Prvič so droni začeli nadomeščati vojake, to pa je v bojne vrste nasprotnika vneslo veliko napetost in strah. Ukrajinska vojska je tako lahko s FPV dronom »vstopila« v sovražnikovo zaledje, torej obrambni jarek, zaščitni objekt, ali celo kantino in sprožila svoj smrtonosni tovor. Za vojaka, ki nikoli ne ve, kdaj se bo dron pojavil za njegovim hrbtom in lahko odslej na spletu celo v živo opazuje umiranje njegovih kolegov, je to vsekakor nova in izjemno travmatična izkušnja. Vse to za ceno med 400 in 700 evrov za en dron.

Za vojaka, ki nikoli ne ve, kdaj se bo dron pojavil za njegovim hrbtom in lahko odslej na spletu celo v živo opazuje umiranje kolegov, je to nova in izjemno travmatična izkušnja.

Ukrajinci v drone namestijo umetno inteligenco

Ukrajina je beležila zelo učinkovite napade na sovražne sile, saj je 70 % dronov zadelo svoj cilj. Če je leta 2024 proizvedla okoli 25 tisoč FPV dronov, jih je leta 2025 že preko 200 tisoč. Ukrajina ima danes preko 500 proizvajalcev dronov in je na trg poslala nekaj najbolj tehnološko razvitih dronov. Leta 2024 so morali prebiti še en led, kajti FPV droni so bili proti oklepnim vozilom neučinkoviti, predvsem, če so ta imela učinkovito elektronsko obrambo. Zato je Ukrajina začela izdelovati nov sistem dronov, ki uporabljajo optična vlakna, ruski elektronski obrambni sistemi pa so bili zato neučinkoviti. Celo sama Rusija je priznala, da je 60 do 80 % vseh izgub opreme zaradi dronov.

Ukrajina je beležila zelo učinkovite napade na sovražne sile, saj je 70 % dronov zadelo svoj cilj.

Medtem je bila Ukrajina žrtev lastnega uspeha, saj so imeli nenadoma preveč proizvajalcev dronov in le okoli 100 jih je zadostilo kvaliteti, ki jo je zahtevala vojna. Zato je vlada odobrila izvoz dronov, ki je bil do tega trenutka prepovedan, da jih ne bi morda Rusija kupovala na črnem trgu in jih uporabljala proti samim Ukrajincem. Najbolj razviti droni, kot na primer Sakerjev Scout, ki je avtonomni ofenzivni dron, se ne smejo izvažati. Saker Scout vodi umetna inteligenca, ki lahko prepozna 47 različnih kategorij sovražnih tarč, ima doseg 10 km in nosi 5 kg tovor. Komunikacija ni potrebna z upravljavci dronov, zato elektronska obramba in GPS motilci ne morejo uničiti drona, saj ta uporablja inertno navigacijsko opremo.

Nizki stroški uporabe dronov – hude potencialne izgube konvencionalne vojske

Ameriška, ruska, iranska, savdska in vse ostale vojske se soočajo z orožjem, ki se hitro proizvede po nizki ceni. Konvencionalno orožje, kot na primer prestrezne rakete, kjer se cene gibajo od okoli 250 do 600 tisoč evrov za iranski Fateh-110 (ocena) ali 3,7 milijona evrov za ameriški Patriot PAC-3, so predrage, da bi jih lahko uporabljali proti dronom. Ameriško poveljstvo je opozorilo, naj obrambni sistemi zaradi stroška in časa proizvodnje ne uporabljajo prestreznih raket za boj proti dronom, saj bi v nasprotnem primeru zaloge padle pod kritično dovoljeno raven. Proti iranskim dronom Šahed so zato uporabili kar helikopterje Apache, saj Šahed dosega le 185 km/h, medtem ko Apache AH-64E doseže 299 km/h.

Letošnjega aprila so potekale vojaške vaje v nemškem Hohenfelsu z ameriškimi, evropskimi in ukrajinskimi silami. Ameriški polkovnik Michael Ziegelhofer, ki poveljuje 3. oklepniški brigadi v 1. konjeniški diviziji, je poudaril, da so ukrajinske specialne enote med vajo z droni uničile 70 % vseh tankov. Ta učinkovitost je posledica ukrajinskih izkušenj med boji z Rusi in kaže, da je Ukrajina uspela vojno z droni prevesti v moderno vojskovanje. Ziegelhofer je razložil, da so ukrajinski droni za 500 dolarjev uspešno uničevali 25 milijonov dolarjev vredne tanke M1A2 Abrams in pehotna vozila M2A3 Bradley. Prvi dan je 412. regiment brezpilotnih plovil zadal hud udarec ameriškim silam, od katerega si praktično niso opomogli. Tretji dan se je s prilagoditvijo obrambe znotraj ameriške oklepne brigade delu vojakov in opreme uspelo prebiti preko obroča dronov. Obroč je prebilo le 30 % vojakov, kar nakazuje kako velike žrtve lahko povzročijo droni.

Pomorski droni

Pomorski droni so dosegli izjemen razvoj, kar je dokazal ukrajinski pomorski dron Magura V5 vreden 220 tisoč evrov, ki je potopil 60 milijonov evrov vredno rusko patruljno ladjo Sergej Kotov. Trenutni visoko tehnološki eksplozivni droni stanejo do okoli 1 milijona evrov in so izredno učinkoviti. To je dokazala ameriška mornarica julija 2026, ko je potopila iransko podmornico in napadla pristanišče Bandar Abas v Iranu. Morda je ameriška mornarica pomorske drone Corsair uporabila že prej, vendar je tokrat uporabo tudi uradno potrdila. Cenovna privlačnost samomorilskih pomorskih dronov je izjemna, saj ne potrebuje velikega števila mornarjev, logistike, komunikacijske opreme itd.

Cenovna privlačnost samomorilskih pomorskih dronov je izjemna, saj ne potrebuje velikega števila mornarjev, logistike, komunikacijske opreme itd.

Pomorski droni so lahko avtonomni, za večkratno uporabo, ali samomorilski, kar vpliva na ceno. Uničenje v Bandar Abasu vključno s potopljeno podmornico ni ogrozilo ameriških vojakov ter je stalo približno 3 mio dolarjev. Uporaba raket, ostalih plovil in logistike s konvencionalno opremo bi bila dražja, medtem ko je bila zanesljivost izvedbe podobna konvencionalni. Ukrajina je na primer potopila že 11 ruskih ladij, njen najbolj učinkovit pomorski dron pa je Sea Baby, ki ima doseg 1500 km in ima nosilnost 2000 kg. Četudi pomorski droni zahtevajo dosti večje stroške od zračnih, kot na primer elektronika, navigacija, eksploziv, lanser in rezervni deli, so še vedno bistveno cenejši od konvencionalnih pomorskih sistemov.

Uporaba dronov med terorističnimi skupinami in v organiziranem kriminalu

V tem trenutku največjo skrb povzročajo teroristične skupine in organiziran kriminal. Al Kajda in Islamska država v centralni Afriki in Afriškem rogu redno uporabljata drone za napade, dostave orožja in eksplozivnih teles. Več kot 90 % uporabe dronov med terorističnimi skupinami je bilo v Afriki in Bližnjem vzhodu. Uspešni napadi na ruski Afrika Korps v Maliju, kjer je bil na severu uničen celoten kontingent, preostanek ruske vojske pa je moral plačati za umik v sosednje mesto, je bilo rezultat uspešne uporabe dronov. Tudi džihadisti, ki sicer nimajo težav z umiranjem, so ugotovili, da je smiselno poslati v boj ali teroristični napad samomorilski dron in obdržati borce pri življenju.

Več kot 90 % uporabe dronov med terorističnimi skupinami je bilo v Afriki in Bližnjem vzhodu.

Največja težava je dostopnost do dronov, možnost izdelave lastnih in nizka cena materiala. Namesto tveganja s tihotapljenjem dragega orožja preko meja se danes lahko kupi dron preko spleta ali proizvede svojega s pomočjo informacij umetne inteligence, kar so dokazali na primer Hutiji v Jemnu. Po drugi strani so Ukrajinci pokazali, kako lahko je prebiti obrambo večjih držav kot je Rusija, ki ne more učinkovito zaščititi lastnih rafinerij, skladišč in drugih energetskih instalacij. Ukrajina namreč uspešno napada ruske cilje celo v osrčju države, na primer v Sibiriji, kar ponuja izjemne priložnosti ravno džihadističnim organizacijam. Te lahko ne le napadejo konvencionalne vojaške cilje držav, ampak civilna mesta.

Ali lahko sledijo napadi na mesta

Verjetno se lahko vprašamo, ali bo v prihodnosti prišlo do uporabe dronov v terorističnih napadih. Če so do danes teroristi uporabljali civilna letala, kot na primer v napadu na newyorški WTC, potem ne moremo izključiti, da bi lahko za podoben manever uporabili drone. Enako velja z napadi na množična zborovanja, kot so božični sejmi, praznovanja in podobno. Za nekoga, ki želi ustvariti velik pokol, je uporaba mini samomorilskega drona dosti bolj učinkovita kot pa uporaba avtomobila. V tem primeru cestne ovire ne bodo dovolj, za teroriste pa bi bil cilj ustvariti splošen strah med prebivalstvom. Mini droni bi potencialno lahko predstavljali izjemno smrtonosno grožnjo.

Za nekoga, ki želi ustvariti velik pokol, je uporaba mini samomorilskega drona dosti bolj učinkovita kot pa uporaba avtomobila.

Nenazadnje imamo tu še skrajno leve in skrajno desne skupine, te lahko namreč opazujemo zadnje tri tedne v Franciji. Če nekateri samooklicani študenti naokoli mahajo s pištolami, potem prav tako obstaja nevarnost, da bi nekdo od njih uporabil dron za zle namene. Ne pozabimo namreč skrajnega levega nasilja izpred 50 let, ko so skrajni levičarji ugrabljali in streljali talce, ugrabljali letala ter se urili skupaj z džihadisti. Vprašajmo se namreč, kaj bi storila Carlos in Ulrike Meinhof, če bi imela dostop do dronov. Po drugi strani vem, da mehiški karteli redno uporabljajo drone za dostavo mamil in umore.

Prihodnost

Droni so postali med najučinkovitejšimi orožji modernega vojskovanja. V kombinaciji z umetno inteligenco bodo postali smrtonosni in brez učinkovite obrambe, lahko sejejo strah med vojsko in civilnim prebivalstvom. Prav tako moramo vprašati vprašanje nadzora, pri katerem lahko en lastnik komunikacijskih sredstev onemogoči uporabo komunikacije v vojni in pahne celotno državo v pogubo. To se je zgodilo, ko je Elon Musk onemogočil dostop Ukrajini do satelitske navigacije in komunikacije, kar je tako povzročilo več civilnih žrtev. V vojni dronov bodo države morale nadzirati lastne komunikacijske in elektronske kanale.

Francosko podjetje Tornyol razvija mikro drone malo večje od komarjev, ki so namenjeni ubijanju insektov. Imajo mikro kamero in senzorje, počasi naj bi jih opremili z umetno inteligenco za prepoznavanje tarč, kar spominja na film Minority Report s Tomom Cruisom v glavni vlogi. Tam so se pojavili majhni inteligentni pajki roboti, ki so sejali strah med prebivalstvom. Čeprav je celoten projekt še v plenicah težko odpišemo prihodnost mikro dronov. Vprašanje je le ali smo na takšno prihodnost pripravljeni.

Droni so postali med najučinkovitejšimi orožji modernega vojskovanja.