Vojna v Ukrajini kot vojna za dominacijo nad Srednjo Evropo

Početje Rusije, ki v zadnjih tednih poleg nadaljevanja ofenzive v Ukrajini z letalniki očitno provocira nekatere članice Nata, je del širšega načrta Kremlja o izrinjanju ZDA iz regije. Vojna v Ukrajini je tako hkrati vojna za dominacijo nad Srednjo Evropo, zato Bruselj potrebuje jasno artikuliran končni cilj zmage, poudarja veleposlanik dr. Igor Senčar.

Trumpova retorika vse bolj proukrajinska

Dogajanja na Generalni skupščini ZN v New Yorku niso zaznamovali le organizacijski pripetljaji, ko so se tekoče stopnice ustavile ravno ob prihodu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, nazadnje pa je ugasnil še monitor, s katerega je želel prebrati svoj govor. Njegov nastop je v vsebinskem smislu nakazal trdnejšo podporo Ukrajini, kot je bila ta še pred nekaj tedni, ko se je o končanju vojne na Aljaski pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Če je še pred dobrim mesecem dni Trump omenjal možnost izmenjave ozemlja in ocenjeval, da Ukrajina ni dovolj močna, da bi spremenila razmere v zasedenih ozemljih, pa je prejšnji torek dejal, da bi lahko Ukrajina ponovno pridobila vsa ozemlja, ki jih je med vojno zasedla Rusija.

»Čeprav je predsednik Trump zelo potrpežljiv človek, pa njegova potrpežljivost ni neskončna,« je proukrajinsko retoriko ameriškega predsednika pojasnil prvi mož diplomacije Marco Rubio. Rusija je namreč doslej dobila velikodušne ponudbe za mir, vključno s premirjem na sedanji črti fronte. A od srečanja med Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ni bilo nič. Nasprotno, ruski napadi so se še okrepili.

Von der Leyenova dopušča možnost sestrelitev

Je pa po srečanju z ukrajinskim predsednikom Zelenskim ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN Trump tudi poudaril, da bi morale članice zveze Nato sestreliti ruska letala, če bi ta vdrla v njihov zračni prostor.

V le enem mesecu so Rusijo kršenja njihovega zračnega prostora namreč obtožile Poljska, Estonija in Romunija, ki so tako članice EU kot tudi Nata, a je Moskva to zanikala. Poljska je ob pomoči zavezniških sil v svojem zračnem prostoru sestrelila več ruskih brezpilotnikov. A je bila za zdaj tudi edina, ki se je na provokacijo odgovorila odločno.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer v intervjuju za CNN te dni dejala, da »ostaja odprta« tudi možnost sestrelitve ruskih letal, ki bi v prihodnje kršila zračni prostor držav članic EU ali Nata. »Menim, da moramo braniti vsak kvadratni centimeter ozemlja. To pomeni, da v primeru vdora v zračni prostor, seveda po zelo jasnem opozorilu, ostaja odprta možnost sestrelitve letala, « je dejala v pogovoru z novinarko CNN Christiane Amanpour.

Senčar za verodostojno odvračanje

»Odvračanje mora biti tako verodostojno, da nasprotna stran ve, da bo plačala ekstremno visoko ceno, če naredi samo še en korak,« je v pogovoru za Domovinin podkast Vroča tema o takšni strategiji povedal veleposlanik na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve dr. Igor Senčar. Ne takšno kot v primeru Romunije, ko so letalnik nazaj v Ukrajino pospremile njihove zračne sile.

V Evropi in na Zahodu nasploh je treba po njegovih besedah preiti od besed k dejanjem. »Naše besede so izgubile verodostojnost in ruska stran jim ne verjame,« je poudaril Senčar. Glede na to pa, kako se na Stari celini stvari odvijajo, pa je smiselno vprašanje, na kaj stavi Rusija, ko to opazuje.

In po mnenju Senčarja lahko Rusija z razmeroma nizkim tveganjem med drugim ugotovi, da ZDA niso Evrope pripravljene braniti do te mere, kot so jo bile pripravljene braniti za časa hladne vojne. Obenem pa bi Rusija lahko stavila tudi na to, da Zahodna Evropa ni povsem solidarna s Srednjo Evropo oziroma z Ukrajino. A če Ukrajina pade, so naslednje na vrsti države, ki so na vzhodni meji EU in zavezništva Nato, je opozoril.

Vojna za uničenje naroda

A obrambna linija ni vzhodna meja EU. »Trdnjava, ki nas zdaj brani, je Ukrajina. V tem smislu evropske varnostne arhitekture ni mogoče zgraditi brez Ukrajine. Ukrajina je njen ključni del,« pravi dr. Senčar. Pri spopadih v Ukrajini po njegovih besedah namreč v izhodišču ne gre za vojno za ozemlje, pač pa za uničenje naroda. Spomnil je na ugrabitve ukrajinskih otrok, teh naj bi bilo kar 35.000, pa tudi na to, da je srž ruskih akcij naperjen proti ukrajinskemu civilnemu prebivalstvu.

Zato je, tako dr. Senčar, treba biti pozoren na tiste, ki pravijo, da gre za Putinovo fantazijo. Spomnil je na ruske predloge pogodb o varnosti v Evropi. Eden takšnih predlogov je leta 2009, ko je bil predsednik Dmitrij Medvedjev, v celofan zavite besede o vzajemni varnosti predvideval ureditev, po kateri bi imela Rusija veto nad varnostno usmeritvijo držav. Pred invazijo v letu 2022 pa je Putin predlagal še dve varnostni pogodbi, po kateri vzhodnoevropske države ne bi smele postale članice Nata, vplivno območje zavezništva pa bi moralo predstavljati teritorij v obsegu izpred leta 1997.

Po tem so se sicer Natu leta 1999 najprej pridružile Madžarska, Češka in Poljska, pozneje pa Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška, Slovenija (vse 2004), Albanija in Hrvaška (obe 2009), Črna Gora (2017), Severna Makedonija (2020), Finska (2023) in Švedska (2024).

Strategija Rusije: izriniti ZDA

Seveda takšni predlogi za Zahod niso bili sprejemljivi. Toda pogodba, kot jo je predlagal Putin, bi v bistvu pomenila izrinjanje ZDA s tega območja na način, da Srednja Evropa ne bi bila več pod varnostnim dežnikom Nata, je pojasnil dr. Senčar. Ravno takšne ambicije Rusije so dokaz njihovih strateških ciljev, ki jih skuša začeti uresničevati z vojno v Ukrajini. Tudi države, nad katerimi so v minulih tednih leteli domnevno ruski droni, pa vse sodijo v opisano skupino držav, ki so se Natu pridružile po letu 1997. Gre za ruski pogled, ki je po besedah dr. Senčarja »nevzdržen«. Sebe imajo za akterje, medtem ko drugi nimajo pravice odločati o sebi, je prepričan.

Podobno je v nagovoru v varnostnem svetu ZN dejal ukrajinski predsednik Zelenski. Ruski predsednik želi po njegovih besedah razširiti vojno v Ukrajini tudi na sosednje države, kot dokaz ruskih namer pa izpostavil prav drone in letala v zračnih prostorih držav članic Nata. »Ukrajina je samo prva,« je dejal. Ustaviti to vojno je ceneje kot graditi podzemne vrtce ali masivne bunkerje za zaščito kritične infrastrukture kasneje, je povedal Zelenski.

Tudi dr. Senčar je povedal, da Putin vojne ne želi končati. Spomnil je, da je bilo že pred invazijo sklenjenih kar 22 dogovorov o premirju, a jih je Rusija vsakič znova kršila. Zato ocenjuje, da se vojna brez veliko večje pomoči Zahoda kot doslej ne bo ustavila. Bistveno jamstvo za Ukrajino pa je po besedah dr. Senčarja tako močna ukrajinska vojska, da bo sama po sebi odvračala napade in da bo branila frontno črto. »In trenutno jo uspešno brani,« je poudaril veleposlanik.

»Leta 2022 grozil kolaps ruske vojske«

Nasploh analitske službe po njegovem mnenju podcenjujejo ukrajinske sile in precenjujejo ruske. Ukrajina je denimo začela razvijati svoje orožje dolgega dosega. Leta 2022 je zagnala tako veliko ofenzivo, da je grozil kolaps ruske vojske. Hkrati je Rusija praktično izgubila svojo mornarico v Črnem morju. Ukrajina jo je premagala, pa mornarice sploh nima, je nanizal dr. Senčar.

Cilj mora biti zmaga

Leta 2014, ko se je vojna z invazijo na Krim in insceniranjem t. i. ljudskih vstaj v Donbasu pravzaprav začela, je bil odziv Zahoda po njegovem mnenju »zelo blag«. A da se je Zahod zadrževal, v strahu pred eskalacijo z nasprotne strani, je nasprotno stran še spodbudilo, da si je upala vse več, je pojasnil.

Še danes je odpor proti ruski agresiji in solidarnost Zahoda z Ukrajino po njegovi oceni prešibka glede na nevarnost za regijo. Sankcije je sicer Zahod sprejel, a so bile preveč postopne, da bi imele resne učinke. »Kar se dogaja v Ukrajini, ni samo vojna v Ukrajini, ampak vojna za dominacijo nad Srednjo Evropo,« opominja dr. Senčar.

Solidarnost Zahoda do Ukrajine je bila po letu 2022 sicer večja kot osem let pred tem, a Zahod po besedah Senčarja še vedno nima pred seboj vizije zmage: »Potreben je zelo jasno artikuliran končni cilj zmage, ki potem lahko mobilizira politično voljo in industrijski potencial«.