Volilne komisije vodijo sodniki, ki tudi odločajo o pritožbah – bodo vsi ugovori zavrnjeni?

Privzeta profilna slika
Tina S. Bertoncelj
Vir: TSB
POSLUŠAJ ČLANEK

Kandidati, liste in volivci lahko še danes vložijo ugovore pri volilnih komisijah volilnih enot. Zakon o volitvah v DZ namreč določa, da imajo ob morebitnih nepravilnostih pri delu volilnega odbora oziroma okrajne volilne komisije pri volitvah vsi prej našteti pravico vložiti ugovor pri volilni komisiji volilne enote. Volilne komisije morajo o ugovorih odločiti v 48 urah. »To, kar je zdaj na spletni strani DVK, se za 50.000 glasov razlikuje od glasov, ki smo jih mi vnesli z volišč,« je Janez Janša dejal takoj po objavljenih začasnih rezultatih in tudi napovedal, da bodo uporabili vsa pravna sredstva ter izpodbijali rezultat predčasnega glasovanja. Volilne komisije so do sedaj vse ugovore stranke SDS zavrnile kot neutemeljene. 

»Toliko nepravilnosti, ki jih javljajo z vseh koncev, kot po tokratnih volitvah, ni bilo še nikoli,« je v torek opozoril predsednik stranke SDS Janez Janša. Med drugim je naštel neažurirane volilne imenike, nezadostno število glasovnic, odnašanje volilnih skrinjic z volišč; poleg tega marsikdo v tujini glasovnice ni dobil, nekateri pa so dobili po dve.

Janša je v nadaljevanju povedal, da se je spletna stran DVK med štetjem oz. nalaganjem glasov sesuvala, nekajkrat se je pojavilo tudi razvrščanje neuradno izvoljenih kandidatov po napačnih listah. Ponovno je opozoril na nezakonita volišča in spomnil na ukinjanje volišč na podeželju.

Poleg tega je izpostavil, da ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću glede Stožic in varovanja ne zaupa. Pomanjkljiv nadzor nad volilnimi skrinjicami kaže tudi posnetek, na katerem je razvidno, da so varnostne nalepke očitno za večkratno uporabo – s čimer pa svoj namen pravzaprav izgubijo.

Še ena vrata v isti prostor, kjer so hranili glasovnice?

Janši se najbolj problematične zdijo predčasne volitve – stranka SDS je namreč prejela 15 odstotkov, Svoboda pa kar 47 odstotkov glasov. »Tega razmerja ne kupimo,« je poudaril in pojasnil, da je razlika prevelika. Četudi je volivce pozival, naj ne hodijo na predčasne volitve oz. na nezakonita volišča. »Ta del rezultata je za nas sporen, odstopanja so tako velika, da rezultat za nas ni verodostojen in po našem mnenju ne bi smel biti upoštevan pri končni razdelitvi mandatov,« je zatrdil. Opozoril je še, da vse volilne komisije v Sloveniji vodijo sodniki – na vseh stopnjah odločajo sodniki, o pritožbah pa tudi odločajo sodniki. Človek bi pričakoval, da vsi sodniki uporabljajo isto pravo, a očitno ni tako. V stranki SDS so namreč na svoje ugovore dobivali odločbe z različnimi pravnimi poduki, ali pa teh celo ni bilo. Enotno je bilo zgolj to, da so v vseh volilnih enotah volilne komisije njihov ugovor kot neutemeljen zavrnile.

Janša je pripomnil, da so presenečeni nad nervozo vladnih strank – sam ne vidi nič spornega pri uporabi pravnih poti, da se odpravijo dvomi. »Rezultatov, ki bi bili relevantni, v Sloveniji trenutno še nimamo in jih ne bomo imeli, dokler ne bodo končani vsi pravni postopki,« je bil jasen. 

Kako lahko pride do tega, da ima stranka več odstotkov in manj mandatov

Predsednik SDS je med drugim še pojasnil, da nekatere objave na družbenih omrežjih še preverjajo. Ob vseh nepravilnostih ljudje namreč vidijo strahove tudi tam, kjer jih ni. Tu je treba dodati, da do zmede prihaja tudi zaradi našega proporcionalnega volilnega sistema, ki je precej bolj zapleten, kot je videti na prvi pogled.

Strankam, ki prestopijo parlamentarni prag, se mandati naprej delijo glede na izide v posamezni volilni enoti – v vsaki volilni enoti izvolimo 11 poslancev. Vsaka stranka v posamezni enoti torej dobi mandate glede na število glasov – po domače povedano: več kot ima glasov, več mandatov pobere. Če stranki ostane nekaj glasov viška, se ti ne izgubijo, ampak se prenesejo naprej.

V drugem koraku se pogleda še celoten rezultat na ravni države. Tu se uporabi drugačen izračun (t. i. D’Hondtova metoda), s katerim se razdelijo še preostali mandati. Ti lahko potem pripadejo tudi kandidatom v drugih delih države, ne nujno tam, kjer je bil glas oddan. Zaradi tega sistema se lahko zgodi, da ima stranka več odstotkov glasov, pa kljub temu manj sedežev – pomembno je namreč tudi, kje so ti glasovi zbrani, ne samo, koliko jih je. Ker se je na družabnih omrežjih kot sporen pojavljal tudi tak primer (Novo mesto), smo Janšo vprašali, ali gre res za nepravilnost ali pa je to le posledica našega sistema štetja. Odgovoril je, da se to zares lahko zgodi, a praviloma pri manjši strankah. Kot je zasledil nekatere izračune, bi po njegovih besedah mandat menda moral pripadati Demokratom in ne Svobodi.

Svoboda je sicer prejela zgolj en mandat več od stranke SDS – prav zato je mandat, ki ga je Svoboda v določeni volilni enoti prejela kljub manjšemu številu odstotkov, za mnoge izpadel toliko bolj sporen. 

Janša je na tiskovni konferenci v torek predstavil »preverljiva dejstva«, ki kažejo na številne nepravilnosti pri zadnjih državnozborskih volitvah:
  • nezakonita predčasna volišča ter nenavadna razlika pri rezultatih Svobode in SDS,
  • neažurirani volilni imeniki,
  • številni volilni odbori so dobili nezadostno število glasovnic,
  • državljani RS iz tujine množično sporočajo, da niso dobili glasovnic,
  • naša pošta ni pravočasno dostavila glasovnic tistih, ki so glasovali po pošti,
  • primeri odnašanja skrinjic z volišč,
  • spletna stran DVK se je sesuvala + nenavadni digitalni pojavi,
  • razvrščanje neuradno izvoljenih kandidatov po napačnih listah,
  • večkratna uporaba varnostnih nalepk ... Več tukaj

Alenka Orel: obstaja utemeljen sum vdora v informacijski sistem

Na dogajanje se je med drugim odzvala tudi Alenka Orel, predsednica društva Zlata Slovenija. V imenu društva je naslovila uradno zahtevo za takojšnjo obravnavo suma kaznivega dejanja s področja informacijske varnosti. »Na podlagi javno zaznanih tehničnih pojavov in lastne strokovne presoje obstajajo resni indici, da je prišlo do nepooblaščenega posega v informacijski sistem Državne volilne komisije 22.marca 2026, ki ima lahko neposredne posledice za integriteto podatkov in zaupanje javnosti,« je zapisala in opozorila na nenavadne časovno sovpadajoče izpade sistema, ki niso skladni z običajnim obnašanjem ustrezno dimenzionirane infrastrukture, tehnično nelogične spremembe v delovanju sistema glede na obremenitev, odsotnost javno dostopnih in preverljivih revizijskih sledi, ki bi omogočale transparentno rekonstrukcijo dogodkov.

Na podlagi navedenega po njeni oceni obstaja utemeljen sum vdora v informacijski sistem ali nepooblaščenega notranjega posega v podatkovno bazo oziroma aplikativno logiko. Zato je predlagala in zahtevala, da pristojni organi nemudoma zavarujejo vse relevantne digitalne dokaze, opravijo forenzično analizo dostopov ter analizo sprememb v podatkovnih bazah v kritičnem časovnem oknu.

Poleg tega je še pozvala, naj vzpostavijo neodvisni strokovni nadzor nad preiskavo in pripravijo javno poročilo o ugotovitvah. »Poudarjam, da je v takšnih primerih čas ključnega pomena, saj lahko nezavarovani sistemi vodijo do izgube ali spremembe dokazov,« je zapisala in poudarila, da ne gre zgolj za tehnično vprašanje, temveč za vprašanje zaupanja v delovanje ključnih sistemov države. Vsak sum nepooblaščenega posega mora biti obravnavan z najvišjo stopnjo resnosti.

Kakšni so bili odzivi na dejstva, ki so jih navedli v SDS

»Gre za učbeniški primer delovanja populistične desnice, kot jih poznamo iz tujine, in ki služijo izključno samo opravičevanju lastnega volilnega poraza: z ustvarjanjem dvoma, širjenjem teorij zarot ter načrtnim spodkopavanjem stabilnosti države,« so se odzvali v Svobodi. Po besedah stranke, ki jo vodi Robert Golob, gre za spodkopavanje zaupanja v demokratične procese, še posebej ironično pa se jim zdi, da o domnevnih »volilnih prevarah« govori prav oseba, ki javnost še vedno zavaja o svoji vlogi v največjem političnemu škandalu v samostojni Sloveniji, sodelovanjem z izraelskim podjetjem Black Cube, vplivanjem te paraobveščevalne agencije na volilne procese v Republiki Sloveniji ter neposrednim napadom na suverenost naše države.

Profesor ustavnega prava Saša Zagorc je za STA ocenil, da je bilo združevanje volišč neustrezno – zakon o volitvah v DZ namreč navaja, da se predčasno glasovanje opravi na posebnem volišču na območju okrajne volilne komisije, torej na območju volilnega okraja (69. člen ZVDZ). Vendar pa po njegovem mnenju združevanje volišč za predčasno glasovanje samo po sebi ne more vplivati na rezultate volitev. Z istim argumentom je nezakonitost združevanja predčasnih volišč preimenoval v nepravilnost. »Dokler ni jasnega protidokaza, bi rekel, da noben volivec ni bil prikrajšan pri glasovanju,« je komentiral. Glede izpodbijanja predčasnega glasovanja je omenil dve možnosti. Po prvi bi se v stranki SDS lahko takoj obrnili na ustavno sodišče z ustavno pritožbo na odločbe volilnih komisij glede predčasnega glasovanja. Ob tem je sicer ocenil, da bi zaradi neizčrpanja drugih pravnih sredstev ustavno sodišče pritožbe zavrglo. Druga možnost pa je, da izpodbijajo poslanske mandate ob in po njihovi potrditvi v DZ – na pravico do pritožbe na državni zbor so opozorili že na DVK. 

»Pravica do tega pravnega sredstva ni vezana na to, ali je odločba volilne komisije volilne enote vsebovala pravni pouk ali ne,« so se v ponedeljek odzvali na DVK in pojasnili, da ima vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, pravico do pritožbe na državni zbor. Ta se skladno z zakonom o volitvah v DZ lahko vloži najkasneje do seje mandatno-volilne komisije DZ, na kateri ta obravnava poročilo o izidu volitev. Zavrnili so navedbe o številnih nepravilnostih – o morebitnih ugovorih se bodo podrobneje opredelili, ko bodo vloženi. Zagotovili so, da skrinjic z glasovnicami niso odnašali z volišč, informacijski sistem DVK pa da je ves čas deloval normalno. Spletna stran v določenem trenutku res ni delovala, a je bila situacija po približno 15 minutah sanirana. 

Kot piše Necenzurirano, lahko stranka SDS pritožbo na državno volilno komisijo vloži v urah po tem, ko bo ta sporočila uradne rezultate volitev – predvidoma se bo to zgodilo naslednji teden. Po njihovih trditvah naj bi bil končni cilj pritožbe SDS ugotovitev, da je bilo predčasno glasovanje nezakonito, in nepotrditev mandatov Roberta Goloba, Tamare Vonta, Andreja Klemenca, Duška Vujanovića, Lucije Tacer Perlin, Lenarta Žavbija, Martina Premka, Tereze Novak (vsi Svoboda) ter Aleša Hojsa in  Alenke Jeraj (oba SDS), Tadeja Ostrca (Demokrati), Luke Gorška (SD), Nedeljka Todorovića (Resnica) ter Luke Mesca in Aste Vrečko (Levica). 

Izbrano za naročnike
Male neumnosti velikega socializma (10/12): Par-nepar oziroma kako prelisičiti državo
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
Domovina 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Glasovanje iz tujine pod vprašajem: zamude, manjkajoče in celo odprte glasovnice
  • 01. 04. 2026
Levica še nikoli ni zmagala pošteno
  • 07. 04. 2026
SDS z ugovorom zaradi domnevno nezakonite organizacije predčasnega glasovanja
  • 10. 03. 2026