Vzhodna Evropa: val napadov z noži med mladimi

V Evropi pozornost vzbujajo primeri nasilja med mladostniki, vključno z napadi z ostrimi predmeti v šolskem okolju. Poljsko sta v začetku oktobra pretresla dva zaporedna nasilna napada v šolah, v ločenem primeru pa so oblasti pridržale 17-letnika zaradi suma načrtovanja napada. Dogodki so znova odprli vprašanja o dejavnikih, ki lahko prispevajo k nasilju med mladimi, ter o vlogi, ki jo imajo pri tem spletna okolja. Posebno pozornost varnostnih organov vzbujajo nekatere zaprte spletne skupnosti, v katerih se nasilje poveličuje, skrajno nasilne vsebine pa lahko postanejo sredstvo za pridobivanje ugleda in položaja med člani.

Europol opozarja, da takšne skupine v nekaterih primerih manipulirajo z mladoletniki, spodbujajo nasilno vedenje in jih lahko usmerjajo k dejanjem v resničnem svetu. Vendar je treba razlikovati med opozorili o teh specifičnih skupnostih in splošno uporabo družbenih omrežij ali aplikacij za sporočanje. Prisotnost mladostnika na takšnih platformah namreč še ne pomeni, da je izpostavljen nasilni radikalizaciji ali da bo postal nasilen. Prav tako lahko predstavlja negativen zgled že poročanje o tovrstnih nasilnih dogodkih v klasičnih medijih.

V zadnjih letih so bili v srednji in jugovzhodni Evropi zabeleženi številni hujši primeri nasilja, zlasti v šolskem okolju. Najnovejši primer se je zgodil 8. oktobra 2026 na Poljskem, v kraju Leszczydół-Nowiny, kjer je 15-letni nekdanji učenec z nožem napadel tri ljudi. 37-letna hišnica je umrla, ranjena pa sta bila tudi učitelj in direktor šole. Istega dne je policija pridržala 17-letnika, ki naj bi načrtoval napad na svoji šoli. Dan prej je 19-letni dijak na poklicni šoli v Ostrołęki z nožem ranil najmanj devet ljudi (po nekaterih navedbah deset), med njimi dijake in učitelje. Po obeh napadih je poljski premier Donald Tusk sklical nujni sestanek z ministri in vodstvom policije.

Podobni napadi tudi v regiji

Že 29. septembra 2026 je 13-letnik na osnovni šoli v slovaškem Staškovu z nožem ubil 61-letno učiteljico in ranil še dve osebi. 11. septembra pa je dijak v Zagrebu napadel sošolca in zaposleno osebo, pri čemer je bil dijak življenjsko ogrožen. Podobni primeri segajo v leto 2025, ko je 18-letni dijak na Slovaškem (v Spišski Stari Vesi) z nožem ubil dve osebi. 

Decembra 2024 je v napadu na osnovni šoli v Zagrebu umrl sedemletni otrok, več ljudi pa je bilo ranjenih. Istega leta sta bila zabeležena tudi hujša napada na šolah na Madžarskem in v Romuniji. Leta 2023 je madžarska policija preprečila načrtovani napad 17-letnika, ki je pripravljal streljanje na šoli. Leta 2020 pa je na Slovaškem nekdanji učenec z nožem ubil namestnika ravnatelja in ranil pet ljudi.

Nasilje kot zgled 

Postavlja se vprašanje, ali gre za širši pojav, pri katerem obstajajo določene skupne značilnosti. Posebej je zanimiva tudi vloga spleta in morebitnega učinka posnemanja oziroma »copycat« učinka (opomba: gre za psihološki in sociološki pojav, pri katerem ljudje posnemajo določena vedenja, zločine, samomore ali nasilna dejanja, potem ko so o njih izvedeli prek medijev, spleta ali družbenih omrežij).

Posebej je zanimiva vloga spleta in morebitnega učinka posnemanja oziroma »copycat« učinka.

Kako varne so slovenske šole?

Nenazadnje nas zanima tudi, kako varne so slovenske šole. Doslej smo bili vajeni, da se tovrstni incidenti, predvsem strelski napadi, dogajajo daleč stran, na drugi strani Atlantika, v ZDA, občasno pa tudi v drugih evropskih državah. Kar težko si je zamisliti, da bi se kaj podobnega pripetilo tudi v Sloveniji.

Nasilje v šolskem prostoru tudi pri nas ni neznanka, vendar še zdaleč nismo vajeni tako hudih nasilnih incidentov. Spomnimo, da so nekatere slovenske šole 19. decembra 2025 na svoje e-poštne naslove prejele sporočila z varnostno grožnjo.

Nasilje v šolskem prostoru tudi pri nas ni neznanka, vendar nismo vajeni tako hudih nasilnih incidentov.

Fizično nasilje kot način iskanja potrditve v zaprtih spletnih skupinah

Razpoložljivi podatki in opozorila varnostnih organov kažejo, da poplavo fizičnega nasilja – denimo z noži v Evropi – domnevno spodbuja slab zgled v zaprtih spletnih skupinah oziroma želja po potrditvi s strani vrstnikov, ki po možnosti živijo v drugih državah, v kombinaciji z dolgočasjem ali željo po maščevanju.

Tovrstne zaprte skupine se nahajajo na aplikacijah, kot sta WhatsApp in Telegram (tudi prenašanje napadov v živo). V nekaterih primerih (med drugim na Finskem in v Italiji) mladostniki v takšnih okoljih iščejo »pomembno« ali »razburljivo« dejanje, snemajo napade ali jih napovedujejo, da bi si pridobili ugled znotraj spletne skupnosti.

Poplavo fizičnega nasilja domnevno spodbuja slab zgled v zaprtih spletnih skupinah oziroma želja po potrditvi s strani vrstnikov, v kombinaciji z dolgočasjem ali željo po maščevanju.

Znanstvena dognanja o »contagion« učinku (učinku slabega zgleda) pri množičnih ubojih in šolskih napadih dodatno opozarjajo, da lahko medijska in spletna izpostavljenost začasno povečata verjetnost podobnih dogodkov.

Čeprav slovenske šole doslej niso bile prizorišče tako hudih incidentov, opozorila Europola in vzorec v sosednjih državah kažejo, da je previdnost nujna – predvsem pri prepoznavanju zgodnjih znakov spletne radikalizacije in pri krepitvi preventive.

Vprašanja v zvezi s to tematiko smo naslovili na Policijo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino ter dr. Andrejo Poljanec, univ. dipl. psihologinjo, zakonsko in družinsko terapevtko, predavateljico in vodjo študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, ki predava tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.