ZDA zahtevajo izročitev Slovenca zaradi domnevnega preusmerjanja ameriškega orožja v Rusijo

Združene države Amerike zahtevajo izročitev slovenskega državljana, ki naj bi sodeloval pri nezakonitem preusmerjanju ameriškega orožja in streliva v Rusijo. O zahtevi bo 25. novembra razpravljalo prizivno sodišče v Milanu. Preiskava Zveznega preiskovalnega urada (FBI) zajema tudi 28-letnega italijanskega podjetnika iz pokrajine Brescia in rusko državljanko.

Med februarjem 2022 in decembrom 2025 naj bi osumljenci prek družb v Sloveniji in Avstriji kupovali puške, strelivo ter sestavne dele orožja pri ameriških dobaviteljih, pri tem pa prikrivali dejanske prejemnike. V preiskavi se omenjata tudi Armenija in Kirgizistan. Italijansko tožilstvo je medtem podprlo izročitev podjetnika, čigar primer bo sodišče v Brescii obravnavalo decembra. Imena slovenskega osumljenca in vpletenih družb za zdaj niso javno potrjena. Primer odpira vprašanja o nadzoru mednarodne trgovine z orožjem in vlogi evropskih posrednikov pri izogibanju izvoznim omejitvam. Očitki proti osumljencem iz nove preiskave še niso sodno dokazani.

Pet obtožb proti italijanskemu podjetniku

Gardone Val Trompia je kraj z dolgo orožarsko tradicijo v italijanski pokrajini Brescia. Od tam prihaja 28-letni podjetnik, čigar družina ima trgovino z orožjem. Sam živi na območju Gardskega jezera. Prijeli so ga proti koncu poletja, vendar trenutno ni v priporu. Vsak dan se mora javiti policiji. Ameriška velika porota je 31. julija 2026 v vzhodnem zveznem sodnem okrožju New Yorka potrdila obtožnico proti podjetniku. Izdan je bil tudi nalog za njegovo prijetje.

Gardone Val Trompia je kraj z dolgo orožarsko tradicijo v italijanski pokrajini Brescia.

Po poročanju italijanskih medijev mu očitajo pet kaznivih dejanj, povezanih z dogovarjanjem za kršenje izvoznih predpisov, goljufijami z uporabo elektronskih komunikacij, pranjem denarja, nezakonitim izvozom blaga iz Združenih držav in navajanjem lažnih podatkov v elektronskih izvoznih prijavah. Podrobnosti so prišle v javnost 13. oktobra, ko je Giornale di Brescia poročal o sedemstranski obrazložitvi namestnika generalnega državnega tožilca z dne 3. septembra. Dokument povzema ugotovitve FBI, med njimi poslovne listine, bančne podatke in pridobljena sporočila. Po oceni italijanskih pravosodnih organov zbrano gradivo predstavlja dovolj trdno podlago za ugoditev ameriški zahtevi za izročitev.

Predajo sta podprli generalno državno tožilstvo pri prizivnem sodišču v Brescii in tamkajšnje državno tožilstvo. Presodili sta, da odprta kazenska preiskava v Italiji sama po sebi ni ovira za izročitev. Pri tem se sklicujeta tudi na načelo dvojne kaznivosti, po katerem mora biti očitano ravnanje kaznivo po zakonodaji obeh držav. Podjetnik z izročitvijo ne soglaša. Italijanski preiskovalci vzporedno obravnavajo še domnevni poskus uvoza 200.000 nabojev kalibra 50, namenjenih nadaljnjemu nezakonitemu izvozu. V okviru te zadeve so preiskali prostore osumljenca in njegovih staršev, lastnikov trgovine z orožjem. Sama hišna preiskava še ne pomeni dokazane kazenske odgovornosti. V tem postopku se pojavlja tudi ime Manfreda Gruberja, ki ga je ameriško sodišče že obsodilo zaradi kršenja izvoznih predpisov.

Pomembno je, kaj so ameriški dobavitelji vedeli o dejanski namembnosti blaga. Po navedbah FBI naj bi evropske družbe nastopale kot zakoniti prejemniki, čeprav naj bi bile pošiljke že od začetka namenjene drugim kupcem. Preiskovalci sumijo, da so osumljenci uporabljali tudi dokumentacijo z neresničnimi navedbami o končnih uporabnikih. Ameriška izvozna dovoljenja lahko določajo državo in prejemnika, nadaljnji izvoz v drugo državo pa je lahko odvisen od dodatne odobritve.

Vseh pogodb, dovoljenj in spremnih dokumentov javnost nima na voljo. Zato še ni mogoče neodvisno preveriti celotne vrednosti spornih poslov ali ugotoviti, katere pošiljke iz nove preiskave so dejansko prispele v Rusijo. Precej neznank ostaja tudi glede slovenskega državljana. Italijanski mediji niso pojasnili njegove natančne vloge, obsega kazenskih očitkov ali morebitnih omejevalnih ukrepov. Prav tako ni znano, kako se na ameriško zahtevo odziva sam.

Omemba slovenskih gospodarskih družb še ne dokazuje, da je sporno blago fizično potovalo skozi Slovenijo. Podjetja so lahko nastopala kot poslovni posredniki, prijavljeni prejemniki ali sodelovala pri prevozu pošiljk. Katera od teh možnosti velja za posamezne posle, iz doslej objavljenih informacij ni razvidno.

Ameriško strelivo je prek Kirgizistana že prihajalo v Rusijo

Kako so nezakonite dobavne poti delovale, razkrivajo že zaključeni kazenski postopki v Združenih državah. Ameriško ministrstvo za pravosodje je 24. avgusta 2026 sporočilo, da je bil italijanski trgovec z orožjem Manfred Gruber obsojen na 18 mesecev zapora. Sodeloval je pri nezakonitem izvozu ameriškega streliva v vrednosti več kot 540.000 dolarjev. Pošiljke so prek italijanskih družb prihajale v Kirgizistan, od koder je večina nadaljevala pot proti Rusiji.

Gruber, 61-letni Italijan iz kraja Ora na Južnem Tirolskem, je bil prodajni direktor veletrgovca z orožjem in strelivom. Pri svojem delu je sodeloval z ameriškimi proizvajalci, ki so imeli dovoljenja za zakonit izvoz v Italijo. Toda pogoji teh dovoljenj so določali, da mora strelivo ostati v Italiji. Za ponovni izvoz v Kirgizistan bi bila potrebna dodatna odobritev ameriških oblasti, ki je Gruber ni pridobil. Po sodnih ugotovitvah je uporabljal tudi drugo italijansko družbo, prek katere je pošiljke usmerjal h kirgiškemu trgovcu Sergeju Žarnovnikovu. Strelivo je izviralo iz podjetij v ameriških zveznih državah Nebraska in Tennessee. Na Žarnovnikovem telefonu so preiskovalci našli pogodbo z ruskim kupcem za dobavo streliva enega od teh proizvajalcev.

Pošiljke so prek italijanskih družb prihajale v Kirgizistan, od koder je večina nadaljevala pot proti Rusiji.

Gruber je krivdo priznal 30. marca 2026. Med dokazi izstopa komunikacija iz septembra 2023. S poslovnim sodelavcem sta razpravljala o približno 100.000 nabojih in možnosti, da bi pošiljko razdelili na manjše dele. Gruber je predlog podpiral, saj je menil, da bi tako vzbudila manj pozornosti FBI.

V istem pogovoru je omenil tudi Slovenijo. Zatrdil je, da so preiskovalci odkrili slovenskega distributerja ameriškega proizvajalca, ki naj bi preusmerjal blago v Rusijo. Sogovornik mu je nato pojasnil, da gre pri obravnavanem naročilu za armenskega kupca. Ameriško ministrstvo za pravosodje je vsebino te komunikacije objavilo v okviru Gruberjevega kazenskega postopka. Ime slovenskega distributerja v dokumentu ni navedeno. Prav tako ni neodvisno potrjeno, da se je Gruberjeva trditev nanašala na državljana, čigar izročitev zdaj zahtevajo ZDA.

Še obsežnejše nezakonite posle je vodil Sergej Žarnovnikov iz Biškeka. Ameriško sodišče ga je 22. januarja 2026 obsodilo na 39 mesecev zapora zaradi sodelovanja pri nezakonitem izvozu ameriškega orožja in streliva v Rusijo. Vrednost poslov je znašala približno 1,58 milijona dolarjev. Krivdo je priznal junija 2025. Med dobavljenim blagom so bile tudi polavtomatske puške. Žarnovnikov je po ameriških sodnih ugotovitvah zavajal dobavitelje glede končnih prejemnikov in orožje prek Kirgizistana nezakonito posredoval v Rusijo. V enem od poslov je sklenil petletno pogodbo z ameriškim proizvajalcem v vrednosti 900.000 dolarjev. V drugem je brez potrebnega dovoljenja ponovno izvozil pet pušk, čeprav so pogoji dovoljenja prepovedovali njihovo nadaljnjo dobavo Rusiji.

Preiskovalci so dokumentirali tudi pošiljko 13.000 nabojev, vredno približno 23.000 dolarjev. Strelivo je bilo iz ZDA najprej izvoženo v Italijo, od tam pa brez potrebne ameriške odobritve poslano v Kirgizistan. Končni prejemnik v Rusiji je bil del širše nezakonite dobavne poti.

Pravosodno ministrstvo je opozorilo, da so ruski vojaški ostrostrelci v vojni proti Ukrajini uporabljali puške istega ameriškega proizvajalca. To pa samo po sebi ne dokazuje, da je bilo vsako orožje iz Žarnovnikovovih poslov uporabljeno na bojišču. Obsodbi razkrivata, kako se lahko zakoniti nakupi prek posrednikov spremenijo v nezakonito mednarodno trgovino. Ameriška sodna dokumentacija potrjuje konkretne poslovne poti in prikrivanje prejemnikov, ne dokazuje pa še kazenske odgovornosti slovenskega državljana iz nove preiskave.

Slovenija se je v razkritjih trgovine s strelivom pojavila že leta 2023

Junija 2023 je Politico objavil preiskavo o zahodnem strelivu, ki je kljub sankcijam prihajalo do ruskih kupcev. Med podjetji, omenjenimi v pridobljeni dokumentaciji, se je pojavila tudi slovenska družba Valerian iz Hočevja v občini Dobrepolje. Po takratnem poročanju je rusko podjetje Promtehnologija vložilo štiri naročila, ki so se nanašala na skupno 460.000 nabojev, večinoma kalibra .338 Lapua Magnum, ki se uporablja tudi v ostrostrelskih puškah. V dokumentaciji je bilo navedeno slovensko podjetje, vendar je njegov lastnik Gašper Heybal očitke o dobavljanju streliva Rusiji zanikal.

Heybal je opozoril tudi na neskladje pri označbi družbe. Po njegovih besedah Valerian v spornih dokumentih ni bil naveden kot dobavitelj, temveč kot proizvajalec, kar naj ne bi bilo mogoče, saj podjetje streliva ne proizvaja. Pojasnil je, da ne razume, kako se je ime družbe sploh pojavilo v dokumentaciji. Na razkritje so se odzvali tudi pristojni slovenski organi. Ministrstvo za obrambo je junija 2023 sporočilo, da družba ni zaprosila za dovoljenje za uvoz ali izvoz orožja oziroma streliva. Analiza carinskih izvoznih deklaracij prav tako ni pokazala, da bi Valerian neposredno izvažal v Rusko federacijo. Pristojni organi so uvedli postopke za ugotavljanje dejstev, njihov končni izid pa iz pregledanih javnih virov ni razviden.

Med takratnim razkritjem in sedanjo ameriško preiskavo ni potrjene neposredne povezave. Podobnost držav, prek katerih naj bi potekali sporni posli, še ne pomeni, da so pri njih sodelovale iste osebe ali gospodarske družbe.

Promet z obrambnimi proizvodi v Sloveniji ureja posebna zakonodaja. Za določene posle z državami zunaj Evropske unije, vključno z uvozom, izvozom in posredništvom, je treba pridobiti dovoljenje ministrstva za obrambo. Pri izvozu oziroma posredništvu je potrebna tudi dokumentacija o končni uporabi, ki jo potrdi uvoznik v državi uvoza. Ameriški in slovenski sistemi izvoznih dovoljenj so ločeni, zato morebitna kršitev ameriških pravil še ne pomeni samodejno tudi kršitve slovenske zakonodaje.

Za določene posle z državami zunaj EU, vključno z uvozom, izvozom in posredništvom, je treba pridobiti dovoljenje ministrstva za obrambo.

Na nevarnost preusmerjanja občutljivega blaga opozarja tudi Evropska unija. Aprila 2026 je v uradni uredbi navedla izrazito povečanje trgovine izdelkov s skupnega seznama blaga z visoko prednostjo pri nadzoru prek Kirgizistana. V prvih desetih mesecih leta 2025 je bil uvoz te skupine izdelkov iz EU v Kirgiško republiko skoraj 800 odstotkov višji kot pred začetkom ruske invazije na Ukrajino. Izvoz primerljivega blaga iz Kirgizistana v Rusijo pa je bil višji za 1.200 odstotkov.

Podatki se ne nanašajo izključno na orožje in strelivo. Med obravnavanimi izdelki so tudi stroji za obdelavo kovin ter naprave za prenos podatkov in komunikacijska oprema. Takšna tehnologija ima lahko pomembno vlogo v vojaški industriji, zato evropski organi spremljajo tudi njeno nadaljnjo prodajo. Za razjasnitev slovenskega dela sedanje preiskave bodo pomembni predvsem izvirni poslovni dokumenti, podatki o končnih prejemnikih, morebitna izvozna dovoljenja in ugotovitve pristojnih organov. Več informacij bi lahko prinesla novembrska obravnava pred milanskim prizivnim sodiščem. Ta bo namenjena presoji zahteve za izročitev, ne ugotavljanju krivde.