Zgolj še en korak do EU diktature?

Na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je osrednjo pozornost pritegnilo glasovanje o poročilu Posebnega odbora za evropski demokratični ščit.

Glavni poročevalec iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) je bil švedski poslanec Tomas Tobé. Dokument je bil sprejet s 420 glasovi za, 220 proti in 26 vzdržanimi (iz Slovenije je bil proti zgolj mag. Grims).

Medtem ko predlagatelji ukrepe zagovarjajo kot nujno obrambo pred zunanjimi vplivi, predvsem ruskimi hibridnimi grožnjami, kritiki opozarjajo na tveganje institucionalizacije obsežnega nadzora nad javnim obveščanjem ter širjenje skrajno spornih LGTB ideoloških pritiskov in cenzure.

Ključni poudarki in ideološke dimenzije poročila

Dokument prinaša več celovitih institucionalnih rešitev, ki naloge in pooblastila Evropske komisije postavljajo v ospredje boja proti informacijskim tveganjem:

• Evropski center za demokratično odpornost

Poročilo podpira ustanovitev oziroma krepitev novega organa, v katerem naj bi sodelovali predstavniki Evropske komisije, držav članic in nevladnih organizacij. Center naj bi presojal vsebino informacij, opredeljeval dezinformacije ter preprečeval domnevna tuja vmešavanja v volitve in demokratične procese.

Kritiki se bojijo, da bo tak organ postal orodje za politično selektivno označevanje »sprejemljivih« in »nesprejemljivih« mnenj.

• Regulacija družbenih omrežij

Izražena je podpora rigoroznemu izvajanju Akta o digitalnih storitvah (DSA), vključno z nedavno visoko globo platformi X ter napovedanimi preiskavami glede integracije umetne inteligence. Platforma X ostaja ena redkih večjih platform, ki ni povsem usklajena s prevladujočimi političnimi usmeritvami v bruseljskih institucijah.

• Varnostni posegi in volitve

V besedilu je podprto ukrepanje Evropske komisije v primeru predsedniških volitev v Romuniji leta 2024, kjer so oblasti izločile vodilnega kandidata Călina Georgesca zaradi obtožb o manipulacijah z omrežnimi boti in tujim vplivom.

Kritiki opozarjajo, da gre za nevaren precedens, ko se lahko volilni izidi razveljavijo na podlagi obtožb o »dezinformacijah«.

• Promocija spornih političnih usmeritev

V poročilu in povezanih dokumentih je posebej izražena tudi podpora Evropski komisiji pri uveljavljanju konceptov, kot sta enakost LGBTIQ+ in multikulturnost, ki sta pogosto označeni kot »evropske vrednote«.

Kritiki ostro opozarjajo, da te vrednote niso opredeljene v temeljnih aktih Evropske unije (2. člen Pogodbe o EU navaja spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost, pravno državo in človekove pravice, vključno s pravicami pripadnikov manjšin), temveč predstavljajo širjenje določene politične ideologije, ki od zunaj preplavlja evropske institucije in po njihovem mnenju resno ogroža temelje evropske civilizacije.

Opozorila o mejah svobode govora

Nasprotniki dokumenta svarijo, da lahko pooblastila za odstranjevanje »tujega vmešavanja« in »dezinformacij« z ideološkimi pritiski vodijo do vseobsegajoče cenzure. Takšne poteze dajejo uradnim institucijam moč odločanja o tem, katere so sprejemljive teme in katere ne, kar odpira temeljna vprašanja o mejah svobode izražanja.

Kritiki ob tem izpostavljajo, da vsako oblastno poseganje v svobodo govora neposredno ogroža temeljne človekove pravice. Poudarjajo, da sta odprt javni prostor in odsotnost cenzure ključna pogoja za vsakršni družbeni, znanstveni ter gospodarski napredek. Poročevalec Tomas Tobé je sicer zavrnil očitke o regulaciji političnih mnenj in poudaril, da »ruski boti niso svoboda govora«, vendar skeptiki opozarjajo, da je meja med legitimnim bojem proti tujemu vplivu in notranjim zatiranjem nestrinjanja vse bolj zabrisana.

Je to res še Evropska unija, v katero smo vstopili leta 2004? Si slovenski državljani res želimo nove diktature?

Preambula Listine EU o temeljnih pravicah sloni na formulaciji o »duhovni in moralni dediščini«. So si EPP ter ostale skrajno leve EU stranke za dediščino vzele satanizem? So SDS, NSi ter SLS res desne stranke, ki temeljijo na krščanstvu?