Žiga Turk: Partizani na južni meji

“In kaj, če bo vlada še naprej cincala in preučevala ter služila zgolj kot transportni servis nezakonitega imigrantskega vala? V tem primeru se bomo morali državljani za zaščito meja naše države, spoštovanje zakonitega reda in v obrambo svobodne Evrope brez notranjih pregrad in vladavine strahu organizirati sami,” so besede s katerimi je Janša zaključi članek z naslovom "Konec Evrope". Nanj so se vsule kritike, predvsem z leve. O tem v kolumni za Časnik.si piše Žiga Turk.

Kot še marsikaj, tudi slovenski odnos do islamskega terorizma trpi zaradi »partizanov in domobrancev«. Trpi zato, ker mora biti tudi ta današnji odnos v službi zmanjševanja oz. opravičevanja včerajšnjih zločinov. Ker je misel, da naj bi bil politik »vedno državotvoren, nikoli subverziven« hvalevredna izjema in ne pravilo v našem javnem prostoru.

Borec za svobodo ali terorist

Nek površen pregovor pravi, da kar je za enega borec za svobodo, je za drugega terorist. Površen pregovor. Da bi revolucija 1941-1945 izpadla svetlejša, smo še naprej priča latentnemu odobravanju, zagovarjanju, relativizaciji ali vsaj razumevanju terorizma.

In kaj sta poanti?

• Da je treba dati prav Janši in komunistom v paketu. Ali pa si priznati, da stvari niso tako enostavne, kot se kažejo na prvi pogled.


• Da mora monopol nad nasiljem imeti država in biti pri tem strogo omejena in nadzorovana. Če jo je Janša s citiranim stavkom skušal motivirati, to razumem. Če bi zbiral partizane pač ne.

Kolumno Žiga Turka preberite na Časnik.si.