Advent - čas pričakovanja

Včeraj smo s prvo adventno nedeljo vstopili v cerkveno novo leto. Prižgali smo prvo svečko, ki nam v teh mračnih dneh prinaša luč in upanje.

Advent se začne štiri nedelje pred božičem. Ime za advent izhaja iz latinske besede adventus, ki pomeni prihod, to je čas, ko pričakujemo prihod Boga, Jezusa med ljudi, in sicer kot človeka. Božič je drugi največji krščanski praznik in advent nam daje veliko možnost in priložnost, da se nanj dobro pripravimo.

V dnevih, ko je zunaj veliko teme, nas še kako zlahka premamijo novodobni templji, nakupovalna središča, ki so že skoraj od septembra božično okrašena. Po drugi strani pa nas adventni venček, še posebej, če je preprost, vabi, da razmišljamo o pravi luči, ki prihaja na svet. Advent je čas, ko lahko poglobimo svojo vero, zaupanje, upanje, ljubezen do Boga in bližnjega.

Adventni venček nas vabi, da razmišljamo o pravi luči, ki prihaja na svet.

Simbolika adventnega venca

Adventni venec nosi v sebi veliko simboliko. Je okrogel, kar kaže na brezmejnost božje ljubezni do nas. Ima vijolične sveče, vijolična barva pa v liturgiji pomeni spokornost. Nekateri se v adventnem času tako kot v postnem, čemu odpovejo. Vijoličasta barva nas spominja tudi na pomembnost dobrih del, ki v adventnem času pomenijo tudi notranjo pripravo na rojstvo Odrešenika.

Adventni venec je obdan z zimzelenim zelenjem, kar kaže na našo živo vero in veselo pričakovanje Odrešenika. Nanj postavimo štiri sveče, ki jih prižigamo postopoma. To nam oznanja, da moramo tudi mi stopati naprej, korak za korakom (in se ne ozirati nazaj) po poti duhovne rasti in slediti Kristusovi luči. Vsako nedeljo prižgemo eno svečo več, kar predstavlja upanje, da bo tema premagana. Obenem je tako vedno več svetlobe, kar pomeni, da bolj kot smo bližje Bogu, več svetlobe je v naših življenjih.

Simbolika sveč na adventnem vencu

Sveče na adventnem vencu so lahko le vijolične ali bele barve. Predstavljajo štiri velike mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta), štiri strani neba (sever, jug, vzhod, zahod), kar govori o univerzalnosti učlovečenja Kristusa, ki je prišel na svet za ves svet in za vse ljudi; štiri letne čase, kar pomeni, da je Kristusovo rojstvo pomembno za vse čase in ne le za tisto obdobje, ko je živel na Zemlji. Predstavljajo tudi človekovo življenje: čas gorenja prižgane sveče se vedno bolj krajša, kar simbolizira človekovo življenje, ki je tudi z vsakim dnem krajše – prižgane sveče ponazarjajo človekovo minljivost.

Adventni čas je torej čas priprave na božič, in sicer predvsem notranje. Je čas, ko se notranje umirimo, ko molimo in premišljujemo božjo besedo. Lahko je čas, ko poglobimo svojo vero, ko storimo kakšno dobro delo več kot običajno. Pomembno je, da skupaj molimo ob adventnem vencu, ki je tako zelo poln simbolike. Lahko si prizadevamo izboljšati odnos z najbližjimi ali s sodelavci v službi, prijatelji ali zgolj bežnimi znanci. Lahko gremo kdaj k sveti maši tudi med tednom. Lahko gremo na obisk k starejši osebi, ki nas že dolgo zaman pričakuje. Še posebej pa je pomembno, da očistimo svoja srca, da na ta način še globlje doživimo božične praznike.

Še posebej pa je pomembno, da očistimo svoja srca, da na ta način še globlje doživimo božične praznike.